Novogoriška občina in Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink si že dalj časa prizadevajo za obnovo hiše aleksandrink v Prvačini, te dni pa je društvo razveselila novica o prejetju odločbe, ki obnovi daje zeleno luč. Lokalna akcijska skupina (LAS) V objemu sonca je za izvedbo projekta Hiša aleksandrink upravičencem že predhodno dodelila čez 60.000 evrov nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Predsednica omenjenega društva, Darinka Kozinc pojasnjuje:
„Včeraj smo dobili odločbo z ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, ta projekt je šel preko LAS za podeželje in smo po vseh peripetijah, trudili smo se dve leti, uspeli, lahko bi rekla, da smo nekako prešli skozi šivankino uho, poleti, ko smo morali dopolnjevati projekt prav zaradi objekta dolgoročne uporabe.“
Kljub težavam pa jim je vendarle uspelo. Kaj vse bodo postorili med obnovo?
„Postorila se bodo določena gradbena dela, v tem projektu smo pravzaprav trije: zadevo vodi Regijska razvojna agencija, mestna občina kot lastnica hiše je pač nosilka, tudi seveda vseh gradbenih del, mi imamo pa tako imenovane mehke vsebine, se pravi določene razstave in spremljajoče dejavnosti in promocijo, sodelovali pa bomo tudi pri obnovi hiše v smislu konkretnih del.“
Obnovljeni prostori bodo društvu nudili tudi priložnost za nadgradnjo vsebin.
„Sama razstava, ki je sedaj trenutno utesnjena v dveh prostorih, se bo potem lahko razširila tudi z ostalim recimo multimedijskim pristopom, prav tako rabimo prostore za arhiv, veste da imamo v naši lasti in smo ga pridobili iz Dunaja celoten dunajski državni arhiv o aleksandrinkah oziroma o izseljevanju, prav tako imamo veliko drugega arhivskega gradiva, ki bi moralo biti dostopno zlasti potomcem, ki iščejo svoje korenine.“
Muzej aleksandrink je tudi pomembna priložnost za turizem, poudarja Kozinčeva, saj gre za izjemno zgodbo, ki se obiskovalcev vedno znova dotakne. Hiša aleksandrink v Prvačini bi tako lahko postala osrednja točka, posvečena tej temi v državi. Aleksandrinke namreč, poudarja Kozinčeva, niso bile zgolj iz Vipavske doline, Krasa in zgodnjega Posočja, ampak tudi iz ostalih delov Slovenije.
