Sanacijski načrt po požaru na Krasu naj bi bil potrjen prav ta teden, obnova pa se medtem, tudi s pomočjo prostovoljnih akcij in donacij, nadaljuje. V akciji Skupaj za Kras se je do danes zbralo že 240.000 evrov, s 36 podjetji in organizacijami so bile podpisane tudi zaveze za sodelovanje, tako finančno kot s prisotnostjo na akcijah pri trajnostni obnovi v prihodnjih letih.
Na okrog 6 hektarjih okrog Cerja je preko 1000 prostovoljcev že lani posadilo 13.000 sadik. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Sežana, Boštjan Košiček: „Sanacija poteka s prostovoljnimi donacijami, s semenom, ki so ga nabrali donatorji, s sadikami, ki smo jih kupili na Hrvaškem iz sredstev preko Vrabčka upanja in s prostovoljnimi akcijami v sodelovanju predvsem s srednjimi šolami. Smo zadovoljni, da smo tako hitro zagnali.“
Pretekli teden so v sodelovanju s srednješolci posadili 2000 sadik, ta petek naj bi jih še zadnjih 3.000, istočasno poteka tudi setev, iz donatorskih sredstev so pridobili še okrog 1 tono semena, ki bo posejana v prihodnjem mesecu. Letos naj bi se tudi izvedla večina sečnje. Kako bo naprej potekala sanacija do leta 2028, ki je ocenjena na približno 23 milijonov evrov? „Pripravljajo se razpisi, prvi naj bi bil marca, za preventivno varstvo iz Programa razvoja podeželja, ta obnovitvena dela pa naj bi šla iz Gozdnega sklada, precej sredstev bomo imeli na razpolago za sanacijo, upamo, da se bo to čim prej sprostilo, da ne bomo vezani samo na dobrodelna sredstva.“
V postopku javne razprave se je nabralo kar nekaj pripomb, o varovanju habitatov na območju nature 2000, o neprimernosti nekaterih drevesnih vrst, pa tudi pomisleki o uničevanju kraške kulturne krajine, kot so stare poti s suhozidi: „Že sedaj smo morali sodelovati z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, če je potrebno kak zid podreti, ker ga tudi ljudje rabijo, zato, da se lahko s traktorjem peljejo na svojo njivo ali pa kamorkoli v gozd, so zainteresirani, tako da, večina ljudi, po naših informacijah, pa bi rada imela pot, tako zaradi gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in z vsem ostalim, kot mi, ki to delamo sedaj zaradi požarnega varstva.“
Košiček je še poudaril, da so zavezani obnoviti gozd, kjer je bil prej, nekaj bo tudi krčenja, predvsem površin okrog naselij za večjo varnost.
