Furlanija in Posočje se spominjata potresa iz leta 1976  

V začetku maja se bodo v Furlaniji in Posočju spomnili potresa, ki je v četrtek, 6. maja 1976, ob 20. uri stresel tla z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil oddaljen le 20 kilometrov od takratne jugoslovanske meje, pod goro San Simeone na območju Furlanije. Na slovenski strani potres ni terjal smrtnih žrtev. Nastala pa je velika gmotna škoda na več kot 5000 hišah, najmanj 800 pa jih je bilo primernih zgolj še za rušenje.

Ob letošnji obletnici v Tolminskem muzeju pripravljajo številne dogodke, je razkrila kustosinja in etnologinja Karla Kofol: "Ta potres, 1976. leta, je Posočje močno zaznamoval. Tudi ob 50 letnici pripravljamo nekaj različnih dogodkov, že ob obletnici majskega potresa pripravljamo okroglo mizo, skupaj bomo posedli akterje iz slovenske in italijanske strani, poskušali s 50-letne distance pogledati, kako smo delovali takrat in kaj smo se pravzaprav iz tega potresa naučili, oziroma, kaj danes znamo bolje kot smo počeli takrat."

Obletnici bo posvečena tudi letošnja Poletna muzejska noč v juniju: "Skupaj s tolminskimi gasilci, civilno zaščito in drugimi službami bomo pripravili veliko vajo evakuacije iz našega muzeja, da preizkusimo, kako delujemo in kako bi morali v takih primerih reagirati. Glavna razstava, ki jo pripravljamo skupaj s Pokrajinskim arhivom v Novi Gorici, pa bo odprta ob obletnici jesenskega potresa septembra v našem muzeju."

Na razstavi bodo skušali prikazati skupno delovanje različnih služb v tistem času. Do konca junija je območje streslo še okoli 400 popotresnih sunkov, od katerih so jih prebivalci čutili skoraj 200. "Ob teh dogodkih, ki sem jih že omenila, bomo na terenu snemali tudi pogovore z ljudmi. Poskušali bomo zbrati čim več izjav, kolikor jih bomo še lahko dobili, saj po 50 letih spomini postanejo drugačni. Spomin se zamegli, ostanejo morda drobne, včasih celo nepomembne podrobnosti, medtem ko se ključnih dogodkov in obnove ne spomnimo več natančno – spomnimo pa se, kaj smo imeli tisti dan oblečeno."

Najbolj prizadeta mesta na italijanski strani so bila Humin, Osoppo, Buja, Majano, Pušja vas, Ratenj, Forgaria in Lusevera, na slovenski strani pa Breginj (na naslovni foto), Podbela, Žaga, Srpenica, Idrijsko, Logje, Kamno, Ladra in Volarje.