Grgarske ravne so središče enega najstarejših slovenskih pustnih običajev. Turistično društvo KUK Grgarske Ravne – Bate to živo kulturno dediščino neguje že 30 let in ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo, ki je na ogled v avli novogoriške mestne hiše.
Jožko Pičulin, predsednik omenjenega društva pravi, da se ob pustovanju, najpomembnejšem dogodku v vsem letu, združi cela vas, od najmlajših do najstarejših in dodaja upanje, da se bo neprekinjena tradicija še nadaljevala. Kakšna je tradicionalna pustna maska iz Grgarskih raven pojasnjuje Joško Pičulin, predsednik omenjenega društva.
„Etnološka maska pustarja vključuje obleko iz narezanih trakcev, klobuk iz trakcev iz papirja ali blaga. Na njem so rožice in zvonci, pustar ima tudi klešče, s katerimi lovi dekleta in odganja zimo.“
Društvo sicer šteje 20 članov, ob pustovanju pa za dogodek živi cel kraj, tako da je v povorki udeleženih 70 do 80 ljudi. In tako bo tudi na letošnjo pustno soboto, obljubljajo organizatorji.
Pred dvema letoma je bilo pustovanje v Grgarskih Ravnah, ki so središče enga najstarejših slovenskih pustnih običajev, razglašeno tudi za uradno pustovanje novogoriške mestne občine. Pustni običaji pa se skozi čas spreminjajo, pravi etnologinja Inga Brezigar Miklavčič, kljub temu pa tudi sodobne pustne povorke večinoma vsebujejo primesi tradicije.
„Ta oblačila se vedno spreminjajo v času. Zagotovo, to lahko sto odstotno trdim, obleka ni bila taka. Že zato ne, ker ni bilo oblačil, saj je bila vsaka krpa dragocena. Tako da so si takrat navesili kakršnekoli krpe. Sedaj pa ko je družba bolj bogata, je pa to oblačilo bistveno bolj bogato.“
Tako tudi v povorki na Grgarskih Ravnah srečamo ta grdega pustarja, ta mlado in ta mladega, ta staro in ta starega, klobasarja in muzikanta. Včasih je nalogo pustarja smel opravljati le neporočen moški oziroma fant. Danes pa to nalogo lahko opravlja vsak, ki zdrži rajanje od ranega sobotnega jutra do teme.
