Robin Logo
Informativni spletni portal za Goriško / Severno Primorsko

Tudi v Brdih skrbijo za ohranitev avtohtonih pasem prašičev in drobnice

Predstavitev Projektov Na Kz Bric, Brda

Krškopoljski prašič in belokranjska pramenka sta slovenski avtohtoni pasmi prašiča in drobnice, za kateri tečejo prizadevanja za njuno ohranitev v slovenskem prostoru z vzrejo tudi na Severnem Primorskem. Na Kmetijskem zavodu Bric, Soča, v Brdih je nedavno potekala predstavitev dveh projektov Evropskega inovativnega partnerstva, v katerem poleg zavoda Bric sodeluje več kmetijskih zavodov, Biotehniška fakulteta, Inštitut Jožef Stefan, šole, pa tudi društvi rejcev obeh avtohtonih sort.

Gre za projekta Visokostorilne in trajnostne vzreje tekačev pasme krškopoljski prašič s pomočjo preciznih krmilnih avtomatov in enoletni pilotni projekt Potrjevanje izvoda in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo.

Neža Bric iz Kmetijskega zavoda Bric: "V projekt krškopoljski prašič smo tudi vodilni partner in jaz sem vodja projekta. To so nas prosili pri KGZ Novo mesto. Tako da imamo letos tudi mi krškopoljske prašiče in s tem prispevamo k ohranjanju avtohtone pasme, saj je ta naša edina avtohtona pasma prašičev. Drugi projekt pa je o belokranjski pramenki, ki je tudi avtohtona slovenska pasma, in tudi te ovce redimo na naši kmetiji, tako da tudi s tem pripomoremo k ohranjanju pasme."

Na Primorskem se število ovc ohranja pri številki 22.000 – 23.000, koz pa je še nekaj tisoč, pojasnjuje Klavdija Kancler iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. O belokranjski pramenki pove: "V Sloveniji imamo 30 rej te pasme in v Izvorno-rodovniško knjigo za belokranjsko pramenko vpisanih okrog 1.000 odraslih živali, torej ovc in ovnov. GRe za avtohtono slovensko pasmo, ki spada med ogrožene pasme, zato je pomembno, da se pasma širi tudi izven svojega izvornega območja. Na Primorskem imamo tukaj v Goriških Brdih dve večji reji belokranjske, skupaj 110 odraslih živali."

Belokranjske pramenke vzrejajo še dve kmetiji v osrednji Sloveniji, ena kmetija v Prekmurju ter še ena kmetija Univerze v Mariboru.

Andrej Kastelic iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto poleg pomena ohranjanja avtohtonih pasem izpostavlja: "Krškopoljski prašič je pripravljen použiti vse tisto, kar mu je na razpolago, od ostankov z vrta, njive, pa tudi paša ali produkti travinja. Po drugi strani pa belokranjska pramenka je sposobna zaužiti travinje iz res plitvih tal absolutnega travinja in izkoristi tisto, kar je drugače neuporabno, pa celo, če se sama pase na tem območju, še drugače izkoristi to območje in na ta način gre hkrati za ohranjanje pasme in hkrati za ohranjanje obdelane kulturne krajine, ki je zelo pomembno vtem prostoru."

Kot pa še dodaja, s projekti pomagajo rejcu, kako na čim bolj ekonomičen in učinkovit način prirediti žival in to ponuditi na tržišču. Pomemben pa je tudi vidik zmanjševanja ogljičnega odtisa. Namreč kmet s tem ko oskrbuje travinje ali na njivi poseje posamezno seme, poskrbi za proizvodnjo kisika.

Na dogodku je bil predstavljen tudi projekt, v katerem tudi sodeluje KZ Bric, Pastinnova, ki daje podporo ženskam in mladim na pašnih kmetijah v Sredozemskem bazenu, torej Severne Afrike, Bližnjega Vzhoda in Južne Evrope.

Deli z drugimi:
Najbolj brano
Aktualno

V ponedeljek, med 11. in 12. uro, bomo podoživeli odprtje Evropske prestolnice kulture obeh Goric!

Preberi več
Ne zamudi
Novo
volume-highmagnifiercrossmenuchevron-down