Boj Tigrovcev pred približno 100 leti predstavlja pomemben del slovenske zgodovine, pa tudi evropske, saj so se kot prvi na stari celini začeli upirati in boriti proti fašizmu in nacizmu.
A kot opozarja predsednik društva TIGR Primorske Gorazd Humar, Tigrovci v Sloveniji še zmeraj nimajo spomenika državnega pomena: ''Boj Tigrovcev je pripomogel k temu, poleg NOB-ja seveda, da je bila Primorska priključena k tedanji matični domovini. Boj Tigrovcev je bil državotvorno dejanje, vendar v društvu TIGR Primorske ugotavljamo, da TIGR še danes nima spomenika državnega pomena.''
Vendar delajo na tem, da bi ga čim prej dobili. Čez 3 leta bomo obeližili 100. obletnico od ustanovitve društva Trst, Istra, Gorica, Reka na Nanosu, ki je delovalo na slovenskem in hrvaškem etničnem ozemlju, ki je bilo po Rapalski pogodbi po prvi svetovni vojni priključeno Italiji. Danes si želijo, ne samo postavitve spomenika, ampak njegove postavitve na ustreznem mestu.
Kot najprimernejše se zagotovo zdi Nanos, druga možnost se ponuja v Pomniku miru na Cerju: ''Cerje so presegle same sebe. Z umetniško nadgradnjo zgodovinskih sporočil tega stolpa Cerje posega široko v evropski prostor, postaja evropski kulturni center in tega se moramo zavedati.''
Prostori pomnika miru so sedaj opremljeni z umetniškimi stvaritvami slikarja Rudija Španzla, ki je zaključil 10-letno ustvarjanje opusa Amen čez kamen, ki ponazarja likovno interpretacijo 1. svetovne vojne. Če bi tja res umestili še spomenik Tigrovcem, bi prostori tako lahko nosili unikatno in skupno sporočilo.
