Publikacija Mesto na meji. Goriška v 20. stoletju osvetljuje razvoj somestja obeh Goric

Publikacija Mesto na meji. Goriška v 20. stoletju, ki je izšla ob istoimenski stalni razstavi v novogoriškem EPICentru, po besedah avtorice razstave in urednice publikacije Kaje Širok ne želi biti zgolj klasičen katalog. Ponuja dodaten razmislek o obmejnem prostoru in pomenu ustvarjanja vezi med prebivalci. Sestavljena je iz treh tematskih sklopov, ki sporočilo razstave nadgrajujejo z različnimi pogledi avtorjev, hkrati pa odpirajo tudi razmislek o letu Evropske prestolnice kulture.

Poleg uvodnih nagovorov županov obeh Goric so svoje poglede prispevali avtorji prijavne knjige Evropske prestolnice kulture, zadnji del publikacije pa je posvečen zgodovini.

Širok posebej izpostavlja drugo poglavje z naslovom Somestje. "Mislim, da je to eden najpomembnejših delov, saj več ljudi, ki so sodelovali pri oblikovanju tako preteklosti kot sedanjosti tega prostora, skozi osebno optiko in spomine razmišlja o tem, kako se je ta prostor zgodovinsko razvijal in sooblikoval – kdaj so sodelovali in kako so se ta sodelovanja začela."

Pogled na začetke sodelovanja je podrobneje predstavil dolgoletni direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, ki začetke somestja in prve pionirske povezave umešča že v obdobje po letu 1945, ko je bilo sodelovanje precej težje, velik premik pa je po njegovi oceni prinesel naziv Evropske prestolnice kulture. "Leto 2025 je bilo za obe Gorici pomembno s kulturnega vidika, po drugi strani pa je spremenilo tudi desnico v Gorici, ker je bila prisiljena sodelovati. Mislim, da bodo nove generacije na to gledale popolnoma drugače. In - leto 2025 je začetek novega obdobja, ne konec."

Na 240 straneh so poleg že omenjenih objavljeni tudi prispevki Nede Rusjan Bric, Vesne Humar, Stojana Pelka, Klemna Miklaviča, Antonelle Gallarotti, Tomaža in Boštjana Vuge, Petre Svoljšak, Andree Bellaviteja, Ervina Hladnika Milharčiča, Alessandra Cattunare, Branka Marušiča in Luke Lisjaka Gabrijelčiča, ki ocenjuje: "Evropska prestolnica kulture je pomemben dogodek za ta prostor, kar lahko občutimo tako kot skupnost kot tudi posamezniki. Prav je, da obstaja knjiga oziroma publikacija, ki poskuša razmisliti, zakaj je bilo to pomembno predvsem za nas, hkrati pa tudi, zakaj so naš prostor, naša zgodovina in naša identiteta pomembna zgodba za Evropo."

Publikacijo so posvetili Branku Marušiču, ki je s svojim dolgoletnim raziskovalnim delom, predanostjo zgodovini Goriške in ohranjanju spomina pomembno zaznamoval razumevanje tega prostora ter njegove večplastne preteklosti.