Prebivalci kanalske občine so v torek v Kulturnem domu v Desklah lahko prisluhnili poročilu o meritvah onesnaženosti zraka v tem delu Soške doline, ki jih je po naročilu občine izvajala Univerza v Novi Gorici. Leto dni je spremljala zasičenost zraka z delci PM10 in še manjšimi, nato pa ugotavljala, kaj jih sestavlja, kaj jih lahko povzroča in kako škodljivi so zdravju.
Če bi strnili razlage vodje raziskave, profesorja Griše Močnika, so rezultati po eni strani pričakovani, po drugi pa ne: "Viri, ki najbolj prispevajo h koncentracijam delcev, kot so delci PM10, ki smo jih merili, niso nujno tudi tisti viri, ki najbolj škodijo našemu zdravju.”
Močnik je razložil, da tudi na Kanalskem v zraku lebdi največ saj, ki jih sproža ogrevanje na drva in ki škodijo zdravju. Zrak je pozimi precej onesnažen, podobno kot po drugih alpskih in predalpskih dolinah in kotlinah. Vendar: “Hkrati je pa tudi vir, ki prispeva samo 4 odstotke h koncentracijam delcev drugi najpomembnejši vir, ki škodi našemi zdravju. To smo izmerili z meritvami oksidativnega potenciala, ki je dokaj preprosta meritev, s katero ocenimo vpliv na zdravje.”
V drobnem prahu, ki ga vdihujejo v Desklah, Kanalu in v okolici, je novogoriška univerza odkrila snov, bogato s kloridi, ki jo pripisuje anhovski cementarni. Snovi ni veliko, vendar ima približno tako škodljiv vpliv na zdravje, kot saje zaradi kurjenja lesa. Ne prihaja pa iz dimnika cemenarne, je povedal Močnik: “Sumimo, da so to grobi delci, ki ne nastajajo pri zgorevanju, ampak da so to delci, ki nastajajo z resuspenzijo, kar pomeni, da se dvigajo s tal oziroma pri nekih mehanskih procesi. In ti grobi delci so najbrž povezani z obdelavo.”
To pa je sprožilo vprašanja zbranih na predstavitvi v Desklah. Predstavnica društva Eko Anhovo Mateja Sattler je strnila, da so rezultati, ki jim tudi zaupajo, pričakovani. Potrjujejo, da zrak v dolini ni čist. Ampak izpostavila je, da ne kažejo celotne slike: “Skrbijo nas predvsem kemijski izpusti in torej plinaste snovi, zdaj na koncu je bilo tudi jasni povedano oziroma nakazano, da v bistvu ta del meritev oziroma ta prispevek še manjka. Tako da, nismo dobili celotnega odgovora, kakšen zrak dihamo.”
Sicer pa poročilo o meritvah med drugim nakazuje, kako bi lahko izboljšali stanje in po besedah županja Tina Gerbec predstavlja pomemben dokument za ukrepanje. Predvsem bo z njim mogoče lažje trkati na vrata države.
