V soboto je v Opatjem Selu potekala proslava ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini. Priredilo jo je Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Scenarist in režiser proslave, ki jo je oblikovalo več kot 150 nastopajočih, je bil priznan kulturni ustvarjalec Radoš Bolčina. Prišlo je ogromno obiskovalcev, tudi visoki predstavniki slovenske politike.
Predsednica novogoriškega združenja borcev za vrednote NOB Ingrid Kašca Bucik je ob tem povedala: ''15. september je zagotovo datum, ki se je v primorsko zgodovino zapisal z velikimi črkami po mnogih letih zatiranja. To je bil dogodek, ki se je zapisal v duše vseh Primorcev in tudi Slovencev. To je bilo izjemno pomembno dejanje, na katerega smo danes enako ponosni in enako vzneseno praznujemo ta praznik priključitve Primorske matični domovini. Verjamem, da bo to tudi v naprej morda še celo bolj.''
Dan vrnitve Primorske matični domovini praznujemo od leta 2005 kot spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ko so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije v okviru takratne Jugoslavije. Večji del slovenskega dela Istre je bil sicer priključen šele leta 1954 z londonskim sporazumom o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja.
''Moramo vedeti, da je bila Primorska od matične domovine odrezana več kot 20 let in zato je pomembno, da se to obeležuje in nadaljuje, da bodo o tem, kaj se je dogajalo med narodnoosvobodilno borbo, vedeli mlajši rodovi. Za to, da se je Primorska ponovno priključila matični domovini, imajo zasluge naši partizani, slovenski 9. korpus in jugoslovanska armada. To se mora ohranjati in se v največjem številu udeleževati, celo mladino bi morali poučevati v šolah,'' je mnenja Franc Bavec, praporščak notranjskega odreda iz Loške doline.
Slavnostni govornik, prvi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan je opozoril, da se Italija do danes ni opravičila za zločine v času fašizma, aktualna predsednica Nataš Pirc Musar pa je že v petek v poslanici opozorila, da je pomembne dogodke iz slovenske zgodovine treba ohranjati in negovati, ne pa jih poskušati revidirati ter zlorabljati v politične namene.
