Popožarna obnova prinaša priložnosti za nadaljnji razvoj kmetijstva na Krasu. Na delovnem srečanju na Cerju so strokovnjaki iz Znanstveno raziskovalnega instituta Koper, skupaj s predstavniki občine Miren – Kostanjevica, pregledali možnosti za pripravo strategije vzpostavitev protipožarnih oljčnikov.
Na Inštitutu za oljkarstvo že od leta 2009 raziskujejo vpliv klimatskih sprememb in namakanja na gojenje oljk. Na podlagi projekcije podnebnih sprememb ugotavljajo, da ima območje Krasa velik potencial za zasaditev oljk, kar hkrati pomeni velik potencial v luči protipožarne zaščite.
''V lanskem požaru na Krasu se je izkazalo, da so bili oljčniki kot nekakšna prepreka. Na Krasu obstaja velik potencial za njihovo zasaditev, ampak je potrebno preučiti, kaj to pomeni iz okoljskega vidika, biodiverzitete, trajnostnega in ekonomskega vidika. Prisotnih je veliko neznank, ki jih moramo preučiti, ali so res smiselne, ekonomsko upravičljive in ali obstaja kakšna alternativa,'' pravi Predstojnica Inštituta za oljkarstvo Maja Podgornik, ki izpostavlja prakse iz tujine, predvsem iz Avstralije in Portugalske, od koder bodo poskušali črpati čim več znanja za postavitev oljčnih protipožarnih barier na Krasu.
H projektu je aktivno pristopila tudi Občina Miren-Kostanjevica. ''Zadnji požar je pokazal, da zaraščenost gozdov do samih naselij oz. vasi je problematična in nevarna. Želja je, da se okrog vasi določeni deli iz gozdov prelevijo v kmetijska zemljišča. Kjer je lega primerna, bomo razmišljali o oljčnikih, vinogradih in podobnih kulturah, če ne pa o pašnikih ali travnikih,'' razmišljanje mirenske občine predstavi župan Mauricij Humar.
Večino pogorišča želijo nameniti predvsem v pridelavo oljk, ki je zanimiva zaradi specifičnega terena, kvalitete oljčnih olj in njihove uporabe v lokalni kulinariki.
