Robin Logo
Informativni spletni portal za Goriško / Severno Primorsko

Na vidiku rešitev za sušna obdobja v Vipavski dolini

Še vedno ostaja živo v spominu lanska suša in škoda, ki so jo beležili kmetovalci tudi v Vipavski dolini. Brez namakanja kmetijstva ne bo, so bili danes enotni v Ajdovščini, kjer so mesec dni pred iztekom roka upeli zbrati dovolj podpisanih pogodb, da se projekt vzpostavitve namakalnega sistema v zgornji Vipavski dolini, lahko prične. Gre za enega največjih projektov na področju kmetijstva v Vipavski dolini, v vrednosti okrog 40 milijonov evrov. Prva namakalna sezona je predvidena v letu 2028.

Preko 1200 hektarjev površin naj bi po končani gradnji na območju ajdovske in vipavske občine dodatno namakal Vogršček. Od tega večino v ajdovski občini, kjer po dosedaj popisanih pogodbah lahko zagotovijo namakalni sistem na 1060 hektarjih, je povedal župan Tadej Beočanin: „Kar pomeni, da smo nekje 71-odstotno uspešni, kar se vseh površin tiče. Zagotovo pa bi si želeli še več, gre konec koncev za zadnji vlak, na katerega vabimo, da se vkrcajo tudi tisti, ki do danes pogodb še niso podpisali. “

Največ je podpisanih soglasij na vrtovinskem polju, okrog 96 odstotkov, najmanjši interes, kjer bo tudi najmanjši sistem, pa na lokavškem polju – pod 30 odstotkov. Na območju vipavske občine je od skupno 900 hektarjev potencialnih površin za namakanje trenutno podpisanih pogodb za 164 hektarjev, pri čemer še niso zajeta zemljišča Sklada kmetijskih zemljišč. Največ rdečih lis, torej nepodpisanih soglasij je na območju proti Podnanosu, kjer prevladuje travinja, se pa župan Anton Lavrenčič nadeja, da se bo še kdo v zadnjem mesecu odločil za podpis. Najbolj pa je pokrit predel od Loga do Vipave, „kjer so tudi glavne njive, tam pridelujemo poljščine, predvsem koruza, koruza brez namakanja ne bo delala v prihodnosti - se še spomnite zadnje poletje, kakšna suša je bila – in tudi, kot so rekli na ministrtvu za kmetijstvo, tudi te podpore v primeru suše, ne bo več v prihodnosti.“

S 15. marcem se bo pipa dokončno zaprla in vzpostavitev namakanja še vrsto let ne bo mogoča, je danes opozoril tudi državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darij Krajčič. „Sredstva niso problem, tudi tehnologija ni problem, bolj je – vsaj v Sloveneiji – problem lokalnega interesa, in tu smo zasledili, da lokalni interes je. Energija je, entuziazem je in to je tisto, kar na ministrstvu tudi zasledujemo in bomo to tudi podpirali. Zato smo tudi naložili Skladu, da pristopi z vsemi svojimi zemljišči v ta sistem namakanja in to je tudi pripomoglo, da je danes odstotek tolikšen kot je. Ne vidimo več ovir, da se projekt ne bi izvedel.“

Največji pomisleki na terenu se tičejo finančnih posledic, je povedal predstavnik kmetov iz Dobravelj Peter Marc. Sam je lani na račun suše pri pšenici beležil 50-odstotni izpad, še večji, 80-odstotni, pa pri koruzi. "Dokler kmetje ne bodo razmišljali še bolj podjetniško, da bodo z manjšimi stroški več proizvedli in bo več ostalo, bo težka. Tako kot kupiš nov traktor, da več narediš v krajšem času, je ista zadeva. Voda je pa neobhodna, brez nje ne pomagajo veliki stroji, mašine, traktorji, ..."

Kot je še poudaril, bo tudi vrednost zemljišča brez možnosti namakanja, nižja.

Deli z drugimi:
Najbolj brano
Aktualno

Inovativna Goriška - sreda 11.00 ura

Preberi več

Na mejo prihajajo Štorje s konfina - v ponedeljek po 11. uri!

Preberi več
Ne zamudi
Oglasi
volume-highmagnifiercrossmenuchevron-down