Med nagrajenci Prešernovega sklada tudi Novogoričan Gregor Božič

Med nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2026 je tudi novogoriški scenarist, režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Na mednarodni zemljevid filma se je vpisal že s študijskimi filmi in celovečernim prvencem, v zadnjem obdobju pa je nase še posebej opozoril s tremi filmskimi projekti, ki so premiere doživeli na najpomembnejših festivalih.

„Moram reči, da sem to nekako potihem tudi pričakoval, ker vseeno so bili ti uspehi, ki smo jih dosegli, filmi v zadnjih dveh letih pomembni, tako da se mi je zdelo, da bi težko to spregledali tudi pri nas.“

Kot režiser, direktor fotografije, soscenarist in somontažer je Gregor Božič letos ustvaril kratki film Navadna hruška, kot direktor fotografije pa se je podpisal podpisal pod večkrat nagrajenima filma Človek, ki ni mogel molčati in Fiume o morte! Kolikšen navdih je zanj čezmejno okolje iz katerega izhaja in v katerem tudi ustvarja? „Če govorimo zdaj o stvareh, ki sem jih režiral, je gotovo Goriška še vedno navdih, to pa zaradi tega, ker so to kraji, ki jih najboljše poznam, tukaj živijo ljudje, ki jih imam rad in ki jih dobro poznam in ki mi pomagajo, tako da si težko predstavljam, da v stvari, ki jih režiram, ne bi vsaj malo tega področja vključil.“

Božič se, enako predano kakor s filmom, ukvarja tudi z raziskovanjem starih sadnih sort ter z njimi povezano kulturno dediščino, tudi tega ni prezrla komisija, ki podeljuje nagrade Prešernovega sklada. Zasnoval je vzorčni sadovnjak v vasi Kojsko v Goriških Brdih ter uredil monografsko publikacijo Sadje sonca. Delo na tem področju Božič ustvarjalno povezuje s svojo umetnostjo v obliki umetniško-naravovarstvenih projektov, v letošnjem letu tudi s svojo prvo samostojno fotografsko razstavo v Sloveniji „Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času“.