Letošnja letina češenj med kakovostjo in vremenskimi izzivi

V Goriških Brdih in Vipavski dolini so dozorele prve češnje. Letošnja letina je nekoliko zgodnja, pridelek sicer povprečen - spomladi vreme namreč ni bilo najugodnejše, kar je preprečilo večji pridelek češenj, po toplem februarju in nizkih temperaturah v času cvetenja so sadno drevje v zadnjem mesecu prizadele še sušne razmere. Pridelovalci upajo, da v nadaljevanju letine ne bo prizadela toča. Cene se gibljejo med osmimi in desetimi evri na kilogram.

"Letošnja sezona je kar precej pohitela. Po navadi smo začeli z obiranjem po 15. maju, zdaj pa so nekateri že začeli okrog prvega maja - skoraj 14 dni prej. Nekaj hladnih dni je bilo, tako da malo se je zaustavilo, zdaj pa počakamo še tri svetnike, ki pravijo, da se bo ohladilo, tako da lahko bomo prišli pol tja na tisti optimalni čas, ko je češnja zrela. Za praznik češenj si nadevamo, da češnje bodo."

… je povedal Radovan Jelina iz Huma, ki se ponaša z dobrim hektarjem površin, na katerem zorijo češnje različnih sort.

Bogdan Slokar iz Lokavca, ki ima približno 800 dreves, veliko tudi mladih, je dejal, da je zadnje deževje nekoliko napojilo zemljo, zaradi česar je sadje dobilo primerno vlago. Ker preveč dežja povzroča pokanje češenj, čakajo samo še sonce.

"Če bo lepo vreme in bodo pogoji dokaj realni, bo tudi letina, vsaj pri nas, zelo lepa. Če gledamo letine nazaj, ki so bile lansko in predlansko leto dokaj slabe, bi rekel, da bomo nekje na 90 odstotkih."

Češnjam grozijo tudi razni škodljivci. Najbolj nevarna je vinska plodova mušica, ki ji zelo ustreza vlažno vreme. Drugi škodljivec je marmorirana smrdljivka, pridelovalci opozarjajo tudi na gosenice, ki jih je potrebno začeti zatirati že zgodaj spomladi, ter črne uši, češnjeve muhe in mušice suzuki. Proti marsikaterim škodljivcem, ki prihajajo tudi iz tujine, pa zaenkrat slovenski pridelovalci še nimajo ustreznih ukrepov za zatiranje.

Zelo jih skrbi tudi za prihodnost, saj trenutni pridelovalci, ki so že v letih, nimajo naslednikov. Veliko jih sadovnjake tudi opušča in se posvetijo vinogradništvu, ki je veliko bolj subvencionirano s strani države.