V šempetrski bolnišnici že nekaj časa ne deluje paliativni oddelek. Najprej so ga začasno ukinili z nastopom epidemije novega koronavirusa, saj so, kot pojasnjuje vodstvo, potrebovali tako prostore kot osebje.
„Po koncu epidemije, spomladi letos, ko bi oddelek lahko ponovno vzpostavili, pa nas je zapustil edini izvajalec na tem oddelku, tako da trenutno oddelka ni, ker je kadrovska stiska prevelika,“
pojasnjuje Jasna Humar, strokovna direktorica v šempetrski bolnišnici.
Kakšne so torej sedaj možnosti za paciente, ki bi potrebovali paliativno oskrbo, se pravi celostno obravnavo njihovega stanja zaradi neozdravljive bolezni in podporo njihovim bližnjim?
„Pacienti dobijo popolnoma enako oskrbo kot so jo dobili včasih, ko je bil vzpostavljen oddelek, trudimo se poskrbeti za vse njihove potrebe, vendar sedaj vse to poteka v okviru matičnih oddelkov, torej v odvisnosti od tega, katera je osnovna bolezen, ki zahteva paliativno oskrbo. Paciente razporejamo po oddelkih, na interno, ginekologijo, kirurgijo. Ampak v vsakem primeru pacient dobi vse potrebne storitve.“
Kakšni pa so načrti za ponovno vzpostavitev paliativne ambulante v okviru šempetrske bolnišnice? Humarjeva zagotavlja, da imajo v načrtu krepitev paliativne dejavnosti tudi po vzoru paliativnih oddelkov v nekaterih drugih regijah in državah, kjer se paliativna oskrba odpira navzven. To pomeni povezovanje s službami, ki skrbijo za paliativno oskrbo na domu, kar pacientom omogoča čim daljše in kakovostnejše življenje v svojem domačem okolju.
„Vendar seveda organizacija zahteva predvsem kadre, tako usposobljene zdravniške kadre kot sestre. S tem so trenutno težave. Želimo si, da bi lahko vzpostavili tudi za prebivalce naše regije kvalitetno paliativno oskrbo in na domu in v instituciji. Kako in kdaj, je ta trenutek nemogoče reči. Delamo pa na tem in se zavedamo tega problema,“
še dodaja strokovna direktorica šempetrske bolnišnice Jasna Humar.
