V zgornjem Posočju nadaljujejo z večletnimi prizadevanji za vzpostavitev prve ekoregije v državi. Te dni so predstavniki Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, Posoškega razvojnega centra in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica v Kobaridu v ta namen organizirali regionalni forum, na katerem so različni akterji spregovorili o spodbujanju razvoja ekološkega kmetovanja in povezanih področij preko širšega regionalnega sodelovanja.
Posvet je bil del projekta ZA ekološko kmetijstvo, varovanje okolja in zdravja ljudi. Odločevalcem s strani države so udeleženci predstavili nekatere podporne ukrepe, ki jih zgornje Posočje potrebuje za oblikovanje ekoregije, pojasnjuje Uroš Brankovič, vodja omenjenega projekta.
„Poleg vseh ukrepov za ekološko kmetovanje, je to zagotovo ukrep, ki spodbuja regionalno sodelovanje pri proizvodnji in trženju lokalnih proizvodov, s poudarkom na ekoloških.“
Slovenija se je s Strateškim načrtom SKP 2023 – 2027 zavezala k ciljem za ekološko kmetovanje. Delež tovrstnih kmetijskih zemljišč naj bi se do leta 2027 dvignil s sedanjih 11 na 18 odstotkov.
„Tako po naravnih danostih, potrebah, predvsem pa po motiviranosti in zavezanosti akterjev je to območje zagotovo med najbolj ali pa mogoče celo najbolje pripravljeno za to, da postane ekoregija in da skozi to zagotovi uspešen trajnostni razvoj.“
Postopki za oblikovanje ekoregije na območju zgornjega Posočja so že začeli teči, konec leta bo tudi objavljen razpis za regionalno sodelovanje, tako da bi po Brankovičevih besedah lahko do vzpostavitve ekoregije prišlo približno v štirih letih. Ministrstvo za kmetijstvo bo v okviru strateškega načrta v obdobju 2023-2027 namenilo 92 milijonov evrov za ekološko kmetovanje in 1,5 milijona evrov za ekološko čebelarjenje, kar je znatno več kot v prejšnjem obdobju, ko je bilo teh sredstev za okoli 60 milijonov.
