"Čestitam, oče," je bil danes ganjen sin Zvonimirja Simčiča, Igor, ob odkritju spomenika na Gradu Dobrovo, s katerim so obeležili natanko 100. letnico rojstva očeta rebule, kot je poznan v Brdih, dolgoletnega generalnega direktorja Zadružne kleti Goriška Brda. Ob tej priložnosti s številnimi častnimi gosti, se je odvilo tudi bilateralno srečanje ministrov za kmetijstvo Slovenije in Italije.
Zaradi njegovega strokovnega vpliva in povezovalne vloge na obeh straneh meje, sta dogodek počastila tudi slovenski in italijanski minister za kmetijstvo, Stefano Patuanelli in Jože Podgoršek, ki sta pred odkritjem spomenika opravila tudi bilateralno srečanje. „Obeležujemo 100. letnico rojstva g. Simčiča, ki je na nek način oče rebule in ta rebula je bila tudi prva, najpomembnejša tema najinega bilateralnega srečanja, predvsem v smislu skupnih naporov k čezmejni promociji vinogradnikov in rebule na tem čezmejnem območju. Pripravljamo tudi skupen memorandum in upam, da ga bomo tudi tehnično uskladili s pravili Evropske unije,“ je povedal minister Podgoršek in dodal, da naj bi ga nato predvidoma podpisala v začetku marca.
"Kot Tržačan, ki se je rodil le nekaj kilometrov od tod, in v vlogi ministra za kmetijstvo sem sem se z veseljem udeležil slovesnosti, posvečene pionirju čezmejnega vinarstva, Zvonimirju Simčiču. Bil je stičišče med kulturami in strokovnostjo ob meji, saj je odlično poznal sosednji jezik, vinarje, zgodovino in dogajanja družin, ki so živele na tem področju. Imenujemo ga očeta tega, kar v Italiji imenujemo ribolla gialla in je v Sloveniji znano kot rebula, ki jo zaznamuje skupno naravno okolje in skupni ljudje, ki jo pridelujejo ob meji. Danes smo tu ne samo zato, da na formalen način počastimo spomin na pionirja vinarstva, ampak tudi, da ovrednotimo njegovo zapuščino na osnovi čezmejnega bilateralnega sodelovanja, je dodal Patuanelli.
Zbrani častni gostje, med katerimi je bil tudi prvi slovenski predsednik Milan Kučan, so se na današnjem dogodku spomnili, kako vizionarski je bil Zvonimir Simčič, ki je sprejel ključne odločitve na področju vinarstva in vinogradništva ter bistveno prispeval k razvoju Brd. „Sem ga poznal takrat, ko se je ustanavljala zadruga in ko se je začel preporod Brd, čeprav so bili začetki težki, težavni, prepričevanj je bilo potrebno veliko, ampak moj pogled na današnja Brda je, brez njega bi se najbrž zgodba Brd pisala drugače.“
Ponosen je bil ob današnjem dogodku sin Igor Simčič. „On je premikal stalno mejnike, on se je posvetil Brdam, posvetil se je kleti, rebuli. Ko je bil določen, da določi, katere sorte bodo tukaj sadili po vojni, so vsi pričakovali, da bo sadil neke poznane sorte, Chardonnayje, pinote in tako naprej, on je pa razmišljal, kaj imamo mi takega, kar drugi nimajo in da je lahko dobro.“
O pomenu in Simčičevi zapuščini za Brda, je sedanji direktor Kleti Brda, Silvan Peršolja spomnil na obdobje po vojni, ko so bila Brda s krivično mejo prerezana na pol, kmetijstvo na šibkih temeljih je pomenilo veliko izseljevanja prebivalstva v 50.ih letih. "Potem pa je bila ta grandiozna ideja, da se gradijo velike kleti, on kot domačin in strokovnjak, ki se je šolal tudi v tujini, je videl nekoliko naprej in se je gradila takih dimenzij, da bi lahko sprejela ves briški pridelek, to so bila prva delovna mesta, kasneje tudi so imeli vinogradniki kam pripeljati grozdje, naslednji velik korak pa je bil orientacija na rebulo."
kar je bilo takrat preroško, je ocenil. Zvonimir Simčič je bil med drugim edini tujec, ki je postal član italijanske akademije za trto in vino, med prvo peterico ustanoviteljev viteškega Konzulata Evropskega reda vitezov vina v Republiki Sloveniji, prav tako pa je bil tudi pobudnik ustanovitve združenja sommelierjev Slovenije. Po upokojitvi v Zadružni kleti Goriška Brda, ki ji je posvetil celo kariero, je Simčič ustanovil družinsko klet Medot, ki je postala znana po prvih klasičnih peninah na osnovi rebule.
