Univerza na Primorskem načrtuje v letu 2027/28 pričetek izvajanja enovitega magistrskega študijskega programa medicine v Izoli. Rektorica Klavdija Kutnar se je danes na severnem Primorskem mudila pri ustanovah, ki bodo sodelovale pri izvajanju študija, obiskala je Zdravstveni dom Tolmin, kobariški Dializni center in se popoldne ustavila tudi v šempetrski bolnišnici.
Kot je povedala, gre predvsem za sodelovanje pri vzpostavljanju priprav na akreditacijo študijskega programa medicine: „Gre za specifično področje, kjer je potrebno zagotoviti takoimenovane učne zavode, kar pomeni, da se ne pripravljamo samo pri nas, na Univerzi, na oddajo vloge za akreditacijo študijskega programa, ampak tudi v zdravstvenih zavodih pripravljajo vloge za pridobitev statusa učnega zavoda za izvajanje prakse in kliničnih vaj za študijski program medicine.“
Pa tudi sodelovanje na področju raziskovalne dejavnosti. „Tako da si želim, da bomo s skupnim ciljem privabili v Slovenijo, na Primorsko, strokovnjake iz različnih področij medicine, ki bodo delno sodelovali pri izvajanju študijskega procesa, delno opravljali zdravniško storitev v bolnišnicah, ki z nami sodelujejo.“
Sodelujejo sicer z zdravstvenimi zavodi po celotni Primorski, z večino so že podpisali pismo o nameri, z nekaterimi še bodo. Za bodoči študij je predvidenih 100 mest, številke bodo na začetku verjetno manjše, ocenjuje. Šempetrska bolnišnica sicer že deluje kot učna ustanova, trenutno imajo kar nekaj študentov medicinske fakultete v Ljubljani, je pojasnil direktor Dimitrij Klančič: „Se veselimo sodelovanja z Univerzo na Primorskem, vsekakor pa ima šempetrska bolnišnica velik spekter možnosti, ki bi lahko bodočim študentom nudila kakovostno okolje za izobraževanje, predvsem kar se tiče praktičnih vaj.“
Dodatna fakulteta za medicino na Primorskem bo velik doprinos tako za bolnišnico kot za regijo, je še dodal Klančič: „Vidim predvsem v strokovnem razvoju bolnišnice, najpomembnejše pa je to, da bi čim več zelo potrebnega kadra zadržali doma ali celo pridobili iz drugih regij, smo v pomanjkanju zdravnikov in prepričan sem, da bo težav s kadrom potem manj.“
Potem ko je v začetku poletja bolnišnico pretresel odhod petih kirurgov, se stanje ni veliko spremenilo, na področju abdominalne kirurgije so uspeli zaposliti specialista, dva pomagata pogodbeno. Na področju travmatologije še vedno potekajo pogovori. Klančič poudarja, da brez sodelovanja odločevalcev ne bo šlo in svari pred celjskim scenarijem: „To, kar se je zgodilo v celjski bolnišnici, glede radiologov mislim, smo lahko tudi mi, na kakšnem drugem področju, tudi v šempetrski bolnišnici jutri na tem. Tako da, tukaj potrebujemo – prepričan sem in verjame, da bo regulator pristopil s sistemskimi ukrepi na pomoč.“
Zaenkrat pa programi potekajo nemoteno.
