Z včerajšnjim predprogramom, pesniškim potovanjem ob meji od Nove Gorice do Medane, je duri odprla prva edicija festivala poezije in zvoka Penčanje v Modani. Kot poudarjajo organizatorji, želijo v Gradnikov rojstni kraj znova vnesti duh poezije, obuditi ostareli običaj penčanja in kulturno dediščino spojiti z umetnostjo.
Da ne gre za klasično branje poezije posebej poudarja Martina Alma iz Galerije Alma Medana: »V tem našem festivalu smo poskušali na nek način zajeti sodobno poezijo, se pravi poezijo, ki se bo spajala z zvoki. Tudi ti zvoki niso običajna glasba, ali pa neka klasična glasba, ki smo jo navajeni, ampak so to zvoki z narave prepleteni z nekimi šumi. Potem na koncu nastane neka nova simfonija, nekaj novega se potem rodi. Torej ta prepoj in spoj poezije in zvoka nastane ven nek popolnoma nov produkt, neko novo doživetje, bom temu rekla.«
Osrednji del festivala se bo odvil ta petek in soboto. Prvi večer bo s harmonijo med poezijo in zvoki objel vasico Biljano. »Biljana se je porodila kot ideja zaradi pesnice, ki živi v Biljani – Maruše Lavrenčič Mugerli. Na njeni domačiji, na njenem domu pred njeno hišo je en tak čudovit, lep travnik in tam bomo izpeljali prvi večer, neko tako pesniško-zvočno preobrazbo, smo jo poimenovali, kjer se bomo res podali v naš pesniški vikend skozi take romantične oči, pogleda v nebo in predvsem pa pogleda na pokrajino. Od tam namreč vidimo Brda skozi eno tako izjemno lepo perspektivo.«
Medana pa bo gostoljubje ponudila sobotnemu dogajanju. »Poskusili smo zajeti cel center Medane. Od starega patinagia, do starega medanskega borga, do Gradnikove spominske sobe in Klinčeve domačije. Njihovega krasnega berjača. Tako da bomo program zajeli z zvočno instalacijo, s predstavitvijo pesniške zbirke oziroma knjige, fotografsko razstavo in pogovorom z avtorjem, z Odprtim škancelom (predalom, op.a.) in zbiranjem zgodb ljudi, ki se še spomnijo običaja penčanja oziroma predelovanja suhih češp (sliv, op.a.).«
Želja je, kot še dodaja Martina Alma, da bi se festival dotaknil čim več ljudi, še posebej lokalnih.
foto: David Verlič
