V solkanski Vili Bartolomei je do konca leta na ogled razstava" Wagnerjeva ograja na solkanskem mostu". Glavni eksponat je kos originalne litoželezne ograje z omenjenega mostu, ki jo je več desetletij v svoji strugi varovala Soča, dokler je potapljači lani niso potegnili na suho. Originalni solkanski most je bil namreč med prvo svetovno vojno, komaj deset let po izgradnji, zminiran, kosi ograje pa so popadali v reko.
Zahvaljujoč domačinu Gorazdu Humarju, preučevalcu mostov, sedaj vemo, da se je prvotni solkanski most, ki slovi kot most z največjim kamnitim lokom na svetu, prav nad lokom ponašal z bogato secesijsko dekoracijo.
„Nad lokom je bila postavljena secesijska ograja, s stiliziranimi venci, levi in desni pristopni del mostu pa sta imela Wagnerjevo ograjo enostavnejšega tipa, ki je bila tudi litoželezna. In ta še danes stoji na solkanskem mostu.“
Tako bogate secesijske ograje avstrijske železnice niso uporabile na nobenem drugem mostu v velikem železniškem sistemu habsburške monarhij, kar priča o velikem pomenu, ki ga je imel solkanski most.
Kaj še je poleg ograje moč videti na razstavi, pojasnjuje avtorica Ines Beguš:
„Poleg pa se lahko vidi še v dveh vitinah šest načrtov solkanskega mostu, ki jih hranijo v arhivu Slovenskih železnic v Novi Gorici“
In tudi ti načrti razkrivajo precej zanimivosti, med drugim tudi iztočnice, ki dajejo misliti, da je ograja, ki je stala na solkanskem mostu, morda delo arhitekta Jožeta Plečnika.
