Po Celju je zeleno luč za ustanovitev zavoda za sodobni ples prižgala tudi Nova Gorica

Ustanovitev Javnega zavoda za sodobni ples so v drugem branju včeraj potrdili tudi novogoriški mestni svetniki. Potrditev ni bila soglasna, trije so glasovali proti, za pa jih je bilo 22. Novogoriški župan Samo Turel je bil s potrditvijo zadovoljen, saj, kot pravi, se s tem dodaja kamenček k mozaiku podpore domačim kulturnim ustvarjalcem.

„Kar je pa ključno in kar želimo doseči s soustanovitvijo tega javnega zavoda je zagotoviti stabilno strukturo delovanja, predvsem pa financiranje programov, torej vsebine in ne toliko delovanja samega javnega zavoda.“

Brez pomislekov med svetniki sicer tudi tokrat ni šlo, v razpravi so nekateri svetniki izražali predvsem skrb glede financiranja zavoda, spraševali pa so se tudi o tem, ali bo prinesel sredstva tudi za zaposlitev plesalcev in ne le uprave. Svetnik ZZP Oton Mozetič je opozoril, da akt o ustanovitvi ne vsebuje določb o tem, kako bo delovanje zavoda financirano in utemeljitev, da bo delovanje financirano iz programov, označil zgolj za želje in pričakovanja. „Slonijo samo na obljubah sedanje vlade, da bo nekaj dala. Kako bo v prihodnosti, ne vemo!“

Svetniška skupina Goriška.si je sklep podprla, vseeno pa so izrazili skrb o pomanjkljivem informiranju: „O tem, kaj bo ta zavod počel, kako se bo njegova aktivnost začela in kako bo ta ustanovitev razporejena med državo in obe občini ustanoviteljici,“ je povzel svetnik Gabrijel Fišer in dodal pričakovanje, da bo zavod vodilo sposobno vodstvo.

Spomnimo: večinski financer Javnega zavoda za sodobni ples bo država, ki bo zagotavljala sredstva za zaposlitve in za program. Za letošnje leto je s strani države predviden vložek v višini 560.000 evrov. Ostali soustanoviteljici, Mestni občini Nova Gorica (30.000 evrov vložka) in Celje (65.700 evrov vložka), kjer bo sedež zavoda, pa po eno zaposlitev na svoji lokaciji ter prostore za vadbo in delovanje. V novogoriškem primeru bo pisarna na Kidričevi ulici v stavbi, ki jo domačini imenujejo Kremelj, za vadbo bo plesalcem na razpolago dvorana v EPIC-u. Predvideni so tudi dodatni finančni viri, in sicer bo Ministrstvo za kulturo v letošnjem letu javnemu zavodu zagotovilo dodatna kohezijska sredstva v višini 650.000 evrov, do leta 2029 pa še 3,4 milijone evrov iz evropskega socialnega sklada.

Marinka Saksida, vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti glede financiranja dodatno pojasnjuje: „Na podlagi tega sprejetega sklepa bo med vsemi tremi ustanoviteljicami podpisana krovna pogodba o obveznostih, pravicah vseh treh ustanoviteljic, potem pa se vsako leto, tako kot z vsemi javnimi zavodi sklepa letna pogodba o financiranju. Na podlagi sprejetih proračunov za posamezno leto in v katerih se potem natančno določi, kaj točno posamezna ustanoviteljica financira, kako se oddajajo zahtevki, kako se izplačuje ... praksa je tu pri vseh javnih zavodih enaka.“

V letošnjem letu bo na zavodu predvidoma do 10 zaposlenih, število se bo do leta 2028 povečevalo na največ 24, gre pa za kadre s področja uprave. Za plesni ansambel zaenkrat niso predvidene trajne zaposlitve, na podlagi kohezijskih sredstev in neposrednih povabil se bodo za posamezne produkcije vsakič sestavljali plesni sestavi in pripravljali predstave, nadalje pojasnjuje Saksida.

Kakšno dobrobit torej prinaša slovenskim plesalcem in koreografom ustanovitev tega javnega zavoda? „V bistvu bodo imeli možnost v okviru tega javnega zavoda pridobiti navsezadnje tudi stabilnejše financiranje za svoje delovanje,“ dodaja Marinka Saksida.

Sledilo bo imenovanje vršilca dolžnosti direktorja, ki bo vzpostavil strukturo delovanja javnega zavoda, nato pa še imenovanje vseh članov upravnih organov Javnega zavoda za sodobni ples.