Upad na gradbenem sektorju se na Goriškem ne pozna, veliko jih storitve opravlja tudi čez mejo

Kar nekaj podjetnikov z Goriškega opravlja storitve čezmejno, pri tem pa naletijo na številne ovire, gora dokumentacije, nepoznavanje posebnosti italijanskega davčnega sistema,... Tudi zato so v prostorih novogoriške območne obrtno-podjetniške zbornice v torek pripravili posvet o čezmejnem poslovanju, zaposlovanju tujcev in napotitvijo delavcev v tujino s poudarkom na gradbenem sektorju.

Dogodek je sicer del evropskega projekta Post meet, je pojasnil direktorica novogoriške zbornice Roberta Fortuna. „Opažamo, da veliko naših podjetij opravlja storitve v tujini in jih zelo zanimajo informacije, kako, na kakšen način poslovati v tujini, kakšno dokumentacijo potrebujejo, kakšnim pogojem morajo ustrezati. Zato je bil ta posvet organiziran prav z namenom, da se zberejo na enem mestu vsi ključni predstavniki različnih organizacij, ki imajo informacije na to temo, da čim bolj razširimo ta znanja, informacij.“

V zadnjem obdobju je tudi kar nekaj podjetij, ki odpira poslovalnice na italijanski strani, dodaja predsednik zbornice Primož Černic. „Naši člani beležijo povpraševanja iz sosednje Italije, kljub temu, da na slovenskem trgu v primerjalnem obdobju 2024 – 2025 za prvih šest mesecev beležimo 2,4 odstotni padec del v gradbeništvu, se to pri nas nekako ne pozna. Še vedno ostaja težava pri pridobivanju ustrezno izobražene delovne sile, povečuje se količina delavcev iz tujine.“

Naraščajoči trend zaposlovanja tujcev v goriški regiji opažajo tudi na območni enoti Zavoda za zaposlovanje Nova Gorica. Direktorica Vesna Petric Uran. „Saj je ob nizki brezposelnosti, najnižji v državi v tem trenutku, vrzel med ponudbo in povpraševanjem po delu velika, in to vrzel zapolnjujejo prav tujci, predvsem iz tretjih držav in pa tudi Azije, zdaj že tako, da vsak šesti, sedmi delovno aktiven prebivalec oziroma delavec je tujec.“

Slovenski gradbeni sektor sicer že vrsto let išče delavce v državah nekdanje Jugoslavije. „Mi smo ta naš prvi bazen tujcev izčrpali, zdaj „vlečemo“ ljudi iz Makedonije, Albanije in tako naprej, sama zakonodaja se pa zaostruje, postopki se podaljšujejo, je malo težje.“

Pa opaža Siniša Lozar, predsednik Sekcije gradbincev pri novogoriški zbornici. Najtrši oreh pri zaposlovanju državljanov tretjih držav je dokumentacija, pa tudi pomanjkanje informacij.