Kako dolgo bo prebivalstvo še lahko podpiralo sedanji gospodarski razvoj?

Severnoprimorska regija ostaja izvozno naravnana in je kljub določenim izzivom v mednarodnem okolju še vedno pomemben dejavnik gospodarskega razvoja Slovenije. Izvoz regije je bil lani višji kot leta 2024. Njeno izvozno usmerjenost potrjuje tudi lanski blagovni presežek, saj pokritost uvoza z izvozom znaša kar 125 odstotkov, kar Goriško uvršča med najuspešnejše regije po prispevku k trgovinski bilanci.

Brigita Habjan Štolfa, direktorica Severnoprimorske gospodarske zbornice Nova Gorica:

"Pri uvozu in izvozu ostajamo na podobni ravni kot v zadnjih letih. Delež izvoznikov iz naše regije med vsemi izvozniki v Sloveniji se giblje okoli petih odstotkov. Podobno velja tudi za uvoz, kar potrjuje, da smo izrazito izvozno naravnana regija."

Po večini gospodarskih kazalnikov regiji kaže dobro, vendar določene izzive nakazuje neugodna demografska slika.

"Smo druga najstarejša regija v Sloveniji. Od skupno 119 tisoč prebivalcev imamo le 48 tisoč delovno aktivnih. Zato se postavlja vprašanje, kako dolgo bo prebivalstvo še lahko podpiralo sedanji gospodarski razvoj. Potrebni bodo ukrepi tako na ravni lokalnih skupnosti kot države, da preprečimo praznjenje posameznih delov regije zaradi obsežnih dnevnih migracij v večja središča."

Ponudba delovnih mest je večja od števila delovno sposobnih ljudi, ki so na voljo v regiji. Brez razvojnih središč, v katerih bodo delovala podjetja z visoko dodano vrednostjo in posledično višjimi plačami, dnevnih migracij ne bo mogoče zmanjšati, opozarja Habjan Štolfa.

"Na področju natalitete lahko sicer ukrepamo, vendar rezultati ne bodo vidni hitro. Del težav bi lahko omilila tudi tuja delovna sila, vendar predvsem v panogah z nižjo dodano vrednostjo. Pri dejavnostih z višjo dodano vrednostjo, ki jih regija najbolj potrebuje, to ni dovolj. Želeli bi si, da bi bila podpora razvojnim središčem, ki se že kažejo kot motorji razvoja, zagotovljena tudi v drugih občinah."

Prvi bazen, na katerega bi se morala regija osredotočiti, je približno pet tisoč delovno aktivnih prebivalcev, ki se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano. Vrnitev tega kadra pa bo mogoča le ob vzpostavitvi omenjenih razvojnih središč, ki bodo podjetjem omogočila, da ostanejo v regiji in se razvijajo ob podpori lokalnega okolja ter ustrezni državni zakonodaji.