Predstavniki enajstih primorskih živilskih podjetij in zadrug, ki so se pred devetimi leti leti povezali v združenje Po primorsko, v en glas izpostavljajo nujnost ohranjanja domačega lastništva živilskih podjetij in zavezanosti lokalnemu okolju. Obenem pa odločevalce pozivajo k vzpostavitvi jasne lokalne in državne strategije za kmetijstvo za naslednje desetletno obdobje. Z župani severnoprimorskih občin so na srečanju, ki je pred dnevi potekalo na Cerju, sprejeli pomembno zavezo: skupaj si bodo prizadevali za to, da država čim prej spremeni zakon o javnem naročanju.
„Da skupno nastopimo do države, da se končno sprejme nek zakon, ki bi omogočal lokalnim dobaviteljem prodajo v lokalne vrtce, šole, javne ustanove, domove upokojencev. Ker sedaj je žal kljub vsemu leporečenju še vedno glavni kriterij pri izbiri izdelkov pri javnem naročanju cena,“ izpostavlja pobudnica srečanj Po primorsko Anka Lipušček Mikavič, nekdanja dolgoletna direktorica Mlekarne Planika.
Skupina Po primorsko se na trgu predstavlja z novim sloganom „Klapa dobrih okusov“ in novo grafično podobo, zato gre naslednji korak v smer, dodaja Lipušček Miklavič, da bi s tem novim sloganom označili izdelke lokalnih pridelovalcev, združenih v omenjeno skupino.
Za ohranjanje domačega lastništva je nujna podpora države in lokalne skupnosti, opozarja Neo Štambergar, direktor Kmetijske zadruge Agraria Koper: „In če ne bomo jasno rekli, tako kot je Avstrija znala zaščititi, Francija znala zaščititi – rekli so 80-, tudi 100-odstotkov lokalne hrane mora biti. Od kje pa sredstva vzeti za nekoliko dražjo hrano, ki je seveda pogojena z manjšo ekonomijo obsega, s kratkimi dobavnimi verigami, vendar ne more parirati proizvodnji v drugih državah, kjer je proizvodnja v hektarjih, kjer so hektarski donosi nenormalno višji, kjer je pa tudi varnost pridelave zelo vprašljiva.“
Globalizacija, v katero je zdrsnila družba na več nivojih, pa ima tudi druge pasti, opozarjajo člani združenja Po primorsko: te se najbolj pokažejo ko nastopi kriza, kot se je zgodilo v času covida ali ukrajinske krize. Danilo Kobal predsednik uprave Mlinotesta v tej luči izpostavlja: domači proizvajalci postanemo strateški le takrat, ko 'zagusti', kot se je izrazil.
„Tudi vladna košarica lansko leto, ko je ta ukrep dosegel višek, je pripomogla k nenormalnemu uvozu nizko cenovnih izdelkov, včasih tudi zelo vprašljive kvalitete. Gotovo ste zaznali, da imamo ogromno odpoklicev, veliko njih se tiče izdelkov iz izvoza. Tako da so trgovci to igro prevzeli nase, išče se najnižja cena, potrošnik temu prepogosto sledi in seveda, to je izziv tudi za nas.“
Obenem pa predstavniki živilskih podjetij v regiji še na opozarjajo na visoke stroške dela in pomanjkanje kadra.
