K novi vesoljski misiji z minisateliti pripomoglo tudi znanje goriških raziskovalcev

V soboto zjutraj je v vesolje poletela konstelacija minisatelitov HERMES Pathfinder, pri razvoju katere so sodelovali tudi sodelavci Univerze v Novi Gorici in slovenski podjetji SkyLab iz Maribora in Aalta lab iz Solkana. Gre za prvo tovrstno misijo, ki bo vodila v nove načine opazovanja vesolja z nizko-cenovnimi sateliti, se nadejajo snovalci.

Minisateliti bodo spremljali nebo in zaznavali najmočnejše znane vesoljske eksplozije, izbruhe sevanja gama, in nato podatke v realnem času pošiljali na Zemljo, je pojasnila Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologije na Univerzi v Novi Gorici je strnila: „Misija Hermes je konstelacija šestih majhnih satelitov, CubeSat jim rečemo, ki imajo namen zaznavati določiti položaj takih naključnih astronomskih dogodkov, kot so recimo izbruhi sevanja gama, to so najmočnejše znane eksplozije v vesolju, nastanejo ob eksplozijah zvezd, ali pa če se zlijeta dva zelo gosta ostanka zvezd, dve nevtronski zvezdi.“

Namen misije HERMES je preizkusiti koncept 'porazdeljenega senzorja', inovativna pa je prav zaradi uporabe konstelacije majhnih satelitov kot platforme za znanstvene poskuse. Gre za prvi tovrstni primer, ki bo vodil v nove načine opazovanja vesolja z nizko-cenovnimi sateliti. „Tisto, kar je posebej pomembno pri tej misiji je, da je to nova misija v tem smislu, da gre za mini satelite. Se pravi, ponavadi so sateliti za znanstvene raziskave vesolja, za astronomijo, so ponavadi veliko večji in pa tudi veliko dražji. Tukaj pa gre za konstelacijo majhnih satelitov, ki v bistvu ne stanejo veliko, ampak lahko delujejo skupaj, če jih je več, kot en velik teleskop. Ta misija bo preizkusila, ali je mogoče res to tudi v praksi uporabiti.“

Večino stroškov misije HERMES krije Italijanska vesoljska agencija ASI, pomembno pa k njej prispeva tudi mednarodna skupnost. Tri od šestih satelitskih enot so razvili v okviru projekta HERMES-SP, pri katerem je sodelovala tudi Univerza v Novi Gorici. Sodelovalo pa je tudi solkansko podjetje Aalta Lab, ki je razvilo algoritme in programsko opremo za hitro in natančno določanje zakasnitev detekcijskih signalov s satelitov v konstelaciji, kar je nujno za natančno doložitev položaja vira svetlobe na nebu. Mariborski SkyLabs pa je razvilo ključno satelitsko avioniko, ki vključuje napredni računalnik na krovu, komunikacijski modul za prejemanje telemetričnih podatkov in oddajanje telekomand, kompakten komunikacijski modul za prenos zajetih podatkov, ter antene za S-band frekvenčno področje.