V Novi Gorici prvi korak k Evropski poti miru
V Novi Gorici bodo to sredo naredili pomemben korak k vzpostavitvi Evropske poti miru, ki bo povezovala območja, zaznamovana s prvo svetovno vojno. Pobudo podpira 30 organizacij iz 11 držav, ki bodo v EPICentru podpisale mednarodni memorandum o sodelovanju. Dogodka se bo udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Kot poudarja Maša Klavora iz Ustanove Fundacija Poti miru v Posočju, bo podpis memoranduma pomemben korak k vzpostavitvi Evropske poti miru.
"Ta seveda ne bo fizično povezala območij prve svetovne vojne od vzhoda, zahoda, severa, juga Evrope, ampak nekako vzpostavila mrežo različnih institucij, ki se ukvarjajo s to temo skozi raziskovanje, obnavljanje, kulturni turizem, izobraževanje, konec koncev tudi neko vrsto kulturne diplomacije. In s tem bomo tudi pokazali, da Evropa lahko sodeluje pri nekih skupnih temah, ki imajo tako spominsko, spravno vrednost kot tudi nekako razvojno, kulturno.«
Klavora ob tem izpostavlja, da želijo z memorandumom izkušnje čezmejnega sodelovanja, pridobljene pri vzpostavljanju Poti miru od Alp do Jadrana med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino, prenesti tudi na druga evropska območja, ki jih je zaznamovala prva svetovna vojna.
"Kajti običajno so to območja, ki so na obmejnih, čezmejnih lokacijah, tudi malo bolj ruralna. To se pravi, niso to neki centri, ampak s številnimi priložnostmi, ki jih je ravno tako potrebno razvijati in ohranjati, tako kot centre."
Evropska pot miru tudi s pogledom proti Unescu
Memorandum bo še zadnje dejanje dve leti in pol trajajočega projekta GOV4PeaCE, ki je povezal 11 projektnih partnerjev in 19 pridruženih strateških partnerjev iz 11 držav, vodilni partner je Posoški razvojni center. Na zaključnem srečanju bodo predstavili rezultate projekta in načrte za nadaljnje mednarodno sodelovanje.
Eden od ciljev pobude pa je sicer vključitev Evropske poti miru med Kulturne poti Sveta Evrope, dolgoročno pa si partnerji želijo tudi mednarodnega povezovanja dediščine prve svetovne vojne pod okriljem Unesca. Klavora ocenjuje:
"Mislim, da je pa tudi zelo blizu, ali pa srednjeročno blizu, tudi ideja, da odpremo tudi to Unescovo priložnost. Dediščina prve svetovne vojne v Sloveniji je že na Unescovem poskusnem seznamu, dediščina prve svetovne vojne v Franciji in Belgiji je na Unescovem seznamu zdaj zadnja štiri leta. Želja vseh nas, pa tudi nekaterih drugih institucij iz teh sosednjih držav, od Poljske, Italije in še kakšne druge, je, da bi tudi glede Unesca vzpostavili, razvili transnacionalno serijsko nominacijo prve svetovne vojne, ki si jo ta dediščina tudi edina zasluži.
Pobudo je doslej podprlo 30 organizacij iz 11 evropskih držav, ki želijo s skupnim delovanjem prispevati k ohranjanju zgodovinskega spomina, razvoju kulturnega turizma in povezovanju evropskih območij z dediščino prve svetovne vojne.


