ŽIVA 2026 za center, ki v Gorici povezuje generacije

Kulturni center Lojze Bratuž že desetletja predstavlja eno osrednjih stičišč slovenskega kulturnega in družbenega življenja v Gorici. Ni le prizorišče koncertov, predstav in razstav, temveč večnamenski prostor, v katerem se srečujejo društva, zbori, gledališke skupine, športniki, ustvarjalci ter različne generacije obiskovalcev.

Dolgoletno delo centra je letos dobilo tudi mednarodno potrditev. Na podelitvi nagrad ŽIVA 2026 na Bledu je Kulturni center Lojze Bratuž prejel naziv ambasadorja odličnosti pri ohranjanju slovanske kulturne dediščine v svetu. Mednarodno srečanje je povezalo 43 nominiranih ustanov iz 16 držav, strokovna žirija pa je podelila 13 nagrad, priznanj in diplom. Forum slovanskih kultur je pri goriškem centru poudaril njegovo dolgoletno delo za slovensko skupnost ter pomen, ki ga ima kot kulturno, izobraževalno in športno središče.

Tradicija, ki ostaja živa

Franka Žgavec in Daniela Klanjšček sta v pogovoru poudarili, da tradicija za center ne pomeni zapiranja v preteklost. Ohranjati jo želijo tako, da jo povezujejo z novimi idejami, sodobnimi načini ustvarjanja in ljudmi, ki prihajajo za njimi.

Pomembno vlogo ima pri tem pomlajena delovna ekipa. Mladi sodelavci prinašajo drugačen pogled na komuniciranje, promocijo in spremljanje kulture, ob tem pa prevzemajo tudi odgovornost za zahtevnejše projekte. Izkušnje starejših in poznavanje prostora se tako dopolnjujejo z novimi znanji, sodobnimi tehnologijami in drugačnimi načini nagovarjanja občinstva.

Center želi še naprej ponujati priložnosti domačim glasbenikom, pevcem, igralcem in drugim ustvarjalcem. Prav preplet društev, umetnikov, obiskovalcev in različnih dejavnosti mu daje značaj živega prostora, v katerem nova sodelovanja pogosto nastanejo tudi ob neformalnih srečanjih.

Od Gorice v čezmejni in evropski prostor

Čezmejno sodelovanje je za Kulturni center Lojze Bratuž naraven del delovanja. Povezave, ki so jih gradili skozi desetletja, danes omogočajo nastajanje obsežnejših projektov ter sodelovanje s partnerji na slovenski in italijanski strani meje.

Med pomembnimi izzivi ostaja tudi dostopnost kulturnih vsebin. Pri nekaterih projektih so zato pozornost namenili podnapisom, digitalnim vsebinam in vključevanju ljudi, ki zaradi različnih ovir težje dostopajo do kulture. S projektom DigARegion so se posvetili odpravljanju digitalnih vrzeli in dostopnosti vsebin za širši krog uporabnikov.

Tudi v prihodnje želijo ohraniti center kot prostor srečevanja, ustvarjanja in pripadnosti. Ključno bo zaupanje mladim ter povezovanje znanja in izkušenj preteklih generacij z novimi idejami. Prav v tem sogovornici vidita pot, po kateri bo Kulturni center Lojze Bratuž ostal živ, odprt in prepoznaven tudi v pr

Celotna oddaja: