Če bi Soča znala govoriti, bi lahko o solkanskem mostu izvedeli še marsikaj, je prepričan njegov poznavalec in avtor knjige o tej svetovni znamenitosti Gorazd Humar, ki je včeraj nestrpno čakal, da potapljači Društva za podvodne dejavnosti Soča iz vode potegnejo dele Wagnerjeve ograje, ki dodaja mostu tudi umetniško vrednost poleg izjemne tehnične dovršenosti.
Po Humarjevih besedah je ograja, ki je dobrih sto let počivala na dnu Soče, čudovit izdelek secesijske arhitekture in najbrž edino Wagnerjevo delo v Sloveniji.
Ograja je padla v reko, ko je bil leta 1916 most porušen. Na njegovih skrajnih delih je sicer še vedno ohranjena prvotna Wagnerjeva ograja, ki pa ni tako impozantna, kot tista, ki so jo včeraj potegnili iz vode.
Raziskovalec mostov, gradbenik Gorazd Humar se medtem nadeja nadaljnjih odkritij, povezanih s tem kamnitim velikanom.
(Foto: Tomo Godnič)
