"Imela sem priložnost soustvarjati tudi to regijo in to je zame največja čast.“
Marsikdo se je bo spomnil po poročanju o burji v Vipavski dolini, ki ji je večkrat odnesla šale ali po poročanju iz Loga pod Mangartom ob katastrofalnem plazu, a bile so so tudi številne lepe zgodbe. Mojca Dumančič, legendarna novinarska dopisnica z Goriške obrača novo poglavje v življenju, saj se je po 46 letih dela na slovenski nacionalni televiziji upokojila.
Danes so jo ob sprejemu pri županu Mestne občine Nova Gorica s pesmijo in fotografijo presenetili tudi novinarski kolegi.
„Neverjetno. Verjetno se mi še zdaj trese glas. Skoraj pol stoletja sem preživela v teh novinarskih krogih. Zadnjih nekaj desetletij sem z vami delila svoje življenje in to pusti neizbrisen pečat. To te zaznamuje za vse življenje. Poleg moje družine ste tudi vi moja družina.“
V letih poročanja iz severnoprimorskih krajev se je nabralo res veliko prispevkov, zgodb in pripetljajev. Kot je povedala, tako lepih kot tudi srce parajočih.
„Spomnim se Loga pod Mangartom in sedmih žrtev, pa dveh potresov v Posočju. Takšne stvari te zaznamujejo. A človek si zapomni tudi lepe trenutke, ki sledijo takšnim dogodkom. Ko smo Posočanom pomagali z zbiranjem sredstev in delitvijo pomoči, ko smo Ložanom prinesli nekaj veselja v gasilski dom, kjer so takrat bivali. Iz vseh teh nesreč se rodijo tudi lepi trenutki in iskrena prijateljstva, med drugim celo poroka moje sodelavke z Ložanom.“
V primerjavi z začetki svoje kariere opaža, da so ljudje novinarjem nekoč bolj zaupali. Danes tega zaupanja ni več toliko, tudi zato, ker so nekateri novinarji poklic pripeljali na zelo nizko raven, kar je po njenem mnenju zelo zaskrbljujoče. Lokalno novinarstvo ima pri tem posebno vlogo in odgovornost do okolja, v katerem deluje.
„Pravzaprav se pogosto ne zavedamo, kakšno vlogo imamo novinarke in novinarji. S svojim delom soustvarjamo javno mnenje in ga včasih tudi spreminjamo. Odgovorni smo za življenje ljudi v tej dolini, odgovorni smo, da pomagamo tistim, ki si sami ne morejo. Mi smo vendarle glas ljudi, ne glas oblasti. Imela sem priložnost soustvarjati tudi to regijo in to je zame največja čast.“
V prihodnjem obdobju se bo poleg družine posvečala tudi svoji veliki strasti in, kot pravi sama, edinemu hobiju – potovanjem.
