Pretočnost meje med državama, projekt Evropske prestolnice kulture 2025 in aktualne problematike slovenske narodne manjšine so bili rdeča nit petkovega spoznavnega sestanka med Ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Matejem Arčonom in predsednikom Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Massimilianom Fedrigo v Trstu.
»Tu je bila ena ključnih tem in pogovorov pravzaprav kandidatura Nove Gorica in Gorice za Evropsko prestolnico kulture, kako bomo kot Republika Slovenija in kot Furlanija Julijska krajina skrbeli in stremeli, da bo ta projekt res v ponos vsem, ki živimo tukaj v tem teritoriju.«
Tako minister Arčon, ki je izpostavil tudi poziv k spremembi statuta dežele. »Da bi šlo na nek način za recipročnost po volitvah, kjer bi bila zaveza vsem novoizvoljenim deželnim svetnikom, da bi se končno po 60 letih šlo v spremembo Statuta FJK, kjer bi vključili vse tri jezikovne manjšine.«
Pogovor se je dotaknil tudi Benečije. »Pogovarjali pa smo se tudi o morebitnih skupnih projektih, ki bi skupaj financirali, kot je na primer razvoj turizma na področju Benečije.«
Minister je predsedniku dežele prenesel pobudo, da okrepijo socio-psiho-pedagoško službo na Tržaškem in njeno razširitev na Goriško in Videmsko. Minister je predsednika pozval tudi k čimprejšnji pravni ureditvi in razdelitvi Škrkove domačije, med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) in deželo FJK, ki se vleče že nekaj let. Pred srečanjem s predsednikom dežele se je minister Arčon na slovenskem Generalnem Konzulatu v Trstu sestal s senatorko Tatjano Rojc, predstavnikoma krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenijo Dobrila in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem ter deželnima svetnikoma Markom Pisanijem in Danilom Slokarjem.
(foto: facebook Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu)
