Vedno več delodajalcev opaža prisotnost različnih oblik zasvojenostmi pri svojih zaposlenih. Da bi ugotovili, koliko je ta problem prisoten v regiji, sta severnoprimorska gospodarska zbornica in novogoriška območna enota NIJZ na to temo pripravili vprašalnik, ki ga te dni pošiljajo javnim zavodom in podjetjem v regiji. Vprašalnik bo služil kot podlaga za pripravo smernic, ki bodo v pomoč delodajalcem pri korektnem postopanju pri posameznih zaposlenih, ki se spopadajo z zasvojenostmi.
Jana Kragelj Ličen, samostojna svetovalka na severnoprimorski gospodarski zbornici: „Zasvojenost povzroča težave med samim delovnim procesom, pri zagotavljanju nemotenega poslovanja, ravno tako gre za slabše izvajanje delovnih obveznosti in posledično so tudi stroški dela višji.“
Zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje znakov zasvojenosti in tudi hitro ukrepanje, dodaja Kragelj Ličen. Z vprašalnikom, ki so ga pripravili, želijo pridobiti podatke o stanju v podjetjih in njihovih potrebah na področju zasvojenosti s kemičnimi in nekemičnimi sredstvi. To področje je precej neraziskano, predvsem na regijski ravni čiste slike s tega področja nimajo, poudarjajo na NIJZ. Gre pa tudi za prvo takšno akcijo v državi, ki naslavlja specifično problem zasvojenosti pri zaposlenih, zato orjejo ledino na tem področju. Obe organizaciji upata, da se bo čim več delodajalcev odzvalo in izpolnilo vprašalnik.
Rezultati ankete bodo predstavljeni oktobra na dogodku z naslovom Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu. „V sklopu tega dogodka bomo organizirali tudi okroglo mizo, kjer se bomo dotaknili teh konkretnih težav, s katerimi se srečujejo podjetja, ko naletijo na problem odvisnosti. Kako opazijo težavo, kaj lahko kot delodajalci naredijo, kaj bi potrebovali, kje so ovire in tako naprej.“
Rezultati vprašalnika bodo torej služili za pripravo smernic v pomoč in podporo delodajalcem pri naslavljanju težav z zasvojenostjo pri zaposlenih. Po podatkih NIJZ je v državi glede zasvojenosti alkoholizem na prvem mestu, pojasnjuje Andrejka Prijon, regijska koordinatorica za duševno zdravje na novogoriški enoti NIJZ: „Po zadnjih podatkih, ki jih imamo zbrane, zberemo 103 milijone evrov na leto iz naslova trošarin na alkohol in alkoholne pijače. Ukvarjanje s težavami, ki jih alkohol in alkoholne pijače nosijo, pa na s stane znotraj zdravstva 147 milijonov letno, znotraj celotne družbe je pa to 228 milijonov letno.“
Slovenci po zadnjih podatkih popijemo 10 litrov čistega alkohola na osebo, kar je več od evropskega povprečja. „Po izobrazbi pijejo največ visoko izobraženi, vendar imajo oni najmanj posledic, ker imajo očitno dobra druga podporna okolja in lahko posledice bolj učinkovito sanirajo. Glede posledic pa jo najslabše odnesejo nižje izobrazbene skupine,“
zadnje podatke navaja Andrejka Prijon. Ostale najpogostejše oblike zasvojenosti, ki jih po neuradnih podatkih opažajo delodajalci pri svojih zaposlenih, so še odvisnost od tobaka, drog in iger na srečo.
