17 krajev oziroma 21 postajališč v Brdih redno obišče bibliobus Goriške knjižnice Franceta Bevka. Kljub temu med občani tli želja po krajevni knjižnici, o njej je bilo veliko zapisanega tudi v volilnih obljubah strank in list na nedavnih lkalnih volitvah. Krajevna knjižnica bi poleg izposoje knjig imela tudi vlogo, kot poudarjajo, kulturnega družabnega prostora.
Direktorica goriške knjižnice Irena Škvarč, ki se je z briškim županom že večkrat sestala na temo krajevne knjižnice, pravi, da imajo krajevne knjižnice pod njihovi okriljem povprečno med 10 in 12 tisoč enot gradiva. »Tako menimo, da bi tudi v Brdih knjižnica imela nekako to število. Mogoče ne v začetku, ampak postopoma bi prišli do te številke. V krajevni knjižnici je zelo pomembno, da je aktualno gradivo, vse ostalo se lahko prinese iz drugih enot oziroma iz osrednje knjižnice iz Nove Gorice.«
Smiselno bi bilo, kot dodaja, prostor zagotoviti na Dobrovem v bližini šole, potrebna površina pa naj bi bila vsaj 100 kvadratnih metrov. Prostor je potrebno predhodno tudi primerno urediti. »Seveda skladno z vsemi pogoji. To pomeni, da je dostopno vsem skupinam uporabnikov, da je dovolj veliko, da omogoča vse te dejavnosti. Zel pomembno je tudi, da se zaposli strokovnega delavca, to je bibliotekarja, ki bi skrbel ne samo za izposojo knjižničnega gradiva, ampak tudi za vse druge dejavnosti in projekte.«
Župan Franc Mužič pobudi o ureditvi krajevne knjižnice ne nasprotuje, svari pa, da je potrebno dobro preučiti, kaj so trenutne prioritete in biti pozorni na omejena finančna sredstva. »Finančno, če so druge prioritete bolj pomembne, je to treba preučiti. Ko je stvar zrela in smiselna, jo je za podpreti.«
Mužič izpostavlja tudi, da imajo v Brdih šolsko knjižnico v osnovni šoli, kjer je, kot pravi, 5 do 6 tisoč knjižnih enot, izpostavlja pa tudi podporo briške občine izgradnji nove sodobne osrednje knjižnice v Novi Gorici in aktualni nameri nabave novega bibliobusa. V primeru ureditve krajevne knjižnice, bi ta še vedno krožil po briških vaseh.
