Evropska centralna banka je pretekli teden ponovno zaostrila denarno politiko. Svet ECB je namreč glavne obrestne mere v evrskem območju dvignil že šestič zapored, in sicer za 0,5 odstotne točke. Od julija lani je svet osrednje evrske denarne ustanove obrestne mere skupno zvišal za 3,5 odstotne točke.
Kaj to konkretno pomeni za posojila v Sloveniji, pojasnjuje direktor Primorske hranilnice Klemen Bajt: »Ta dvig obrestnih mer Evropske centralne banke se ne dotika direktno posojilojemalcev na bankah. To so obrestne mere, ki so namenjene drugim deležnikom na finančnih trgih. Je pa res, da potem te obrestne mere posredno pa vplivajo v določenem obdobju tudi na posojila kreditojemalcev, ker se potem tudi EURIBOR povečuje, ki pa vpliva na samo višino skupne obrestne mere pri posameznem posojilu.«
Zato se predvideva, bo posledica teh podražitev s strani ECB podražila tako stanovanjska kot druga posojila, ki so vezana na spremenljivo obrestno mero, še pove Bajt. »Vsaka spremenljiva obrestna mera je sestavljena iz vrednosti EURIBORja, se pravi referenčne obrestne mere in nekega fiksnega pribitka. Ta EURIBOR je potem vezan na celotno evropsko območje, kar pomeni, da tukaj ni neke razlike med Slovenijo in pa drugimi državami. Ko bodo trgi ustrezno odreagirali in predvidoma se bo EURIBOR povečal, bo na celotnem evropskem območju posojilo dražje, kako se bo odražalo, kot v kakšnem času se bo odražalo na posamezni pogodbi, je pa odvisno tudi od posamezne pogodbe.«
Običajno se v slovenskem bančnem prostoru uporablja šestmesečni EURIBOR, kar pomeni, da se spreminja na vsakih šest mesecev. Konkretno, če smo se z banko dogovorili, da je obrestna mera fiksna, potem je za celotno trajanje kreditne pogodbe po dogovorjeni vrednosti, še pojasnjuje Bajt. »Če pa smo se dogovorili z banko, da je obrestna mera sestavljena iz EURIBORja plus nekega fiksnega pribitka, potem pa se obrestna mera spreminja glede na to, kako se nam spreminja EURIBOR. Če dejansko gre EURIBOR navzgor, nam potem obrestna mera naraste in posledično plačujemo večji obrok, če pa gre EURIBOR navzdol, se pravi, da obrestna mera pade in plačujemo manjši obrok.«
Kot še dodaja, smo bili v zadnjih časih v obdobju nizkega oziroma celo minusnega EURIBORja, leta 2007 pa je ta presegal 5 odstotkov. Sicer pa Bajt posojilojemalcem svetuje, da se o nadaljnjih korakih glede posojil posvetujejo na lastnih bankah.
