V teku je zbiranje podpisov v podporo Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. »Ta zakon nikomur nič ne odnaša, nihče nobenemu ne bo ponujal te možnosti, pacient se bo samostojno odločal za ta korak,« so poudarili soavtorji zakona na predstavitvi predloga zakona v Novi Gorici.
Andrej Pleterski o predvidenem postopku prostovoljnega končanja življenja: »V osnovi gre za to, da zaprosi svojega zdravnika za tako pomoč. Zdravnik ga mora informirati o vseh drugačnih možnostih, mu dati čas za razmislek. Po tem času razmisleka se pacient ponovni bodisi odloči, da ne bo nadaljeval s to željo, ali pa bo nadaljeval. V tem primeru potem preideta na pisno dokumentiranje njegove želje. Mora izraziti dokument z željo, dokument o informirani odločitvi. Vse to potem potrdita pred notarjem, tudi podpis je pred notarjem pred pričami.«
Dokumentacija je potem predana državni komisiji za prostovoljno končanje življenja. »Ki mu nudi potem še drugega, torej posvetovalnega zdravnika, ki prav tako pregleda pacienta, se pogovori z njim. Oba zdravnika, seveda, ugotavljata, ali obstajajo medicinski razlogi za njegovo trpljenje in tudi obvezno je potem k njemu napoten psihiater, ki prav tako ugotavlja, ali je bila ta želja dana v stanju sposobnosti odločanja o sebi, ali ni morda trenutno simptom neke duševne bolezni.«
Če so vsa ta mnenja pozitivna, potem komisija odobri tovrstno pomoč. V celotnem postopku pacient razpolaga z možnostjo prekinitve postopka, poudarjajo avtorji zakona. Prostovoljno končanje življenja ne izključuje paliativne oskrbe, temveč je komplementarna z njo, pa je izpostavil Dušan Keber. Kot je še povedal, letno v Sloveniji umre med 18 in 20 tisoč ljudi, za prostovoljno končanje življenja pa bi se predvidoma odločila peščica teh. »Prav gotovo bi ta številka sčasoma naraščala. V prvem letu, menimo, da bi bili samo posamezniki ali pa mogoče nekaj deset takih primerov, potem pa se bo morda, če iščemo neke vzporednice z drugimi državami, kjer je ta postopek omogočen že vrsto let, jih bo lahko največ nekaj sto.«
Igor Pribac temu dodaja, da »če etično presojamo sedanjo obliko pasivne evtanazije, ki jo zakon dopušča, in to kar mi, ki dopolnjujemo obstoječi zakon, ponujamo, da je ta ponujena možnost etično boljša za bolnika, ker bo manj časa trpel.«
Iz predloga zakona so sicer izvzeti otroci in akutno duševno bolni. Zbiranje podpisov v podporo Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v organizaciji društva Srebrna nit se je pričelo 24. aprila, potekalo pa bo vse do vključno 22. junija. Podporo lahko izrazite tako elektronsko preko e-Uprave, kot osebno na Upravnih enotah.
