Podnebne spremembe so že korenito posegle v naša življenja. V zadnjih 10 letih se je močno pospešilo segrevanje planeta, še posebej pa na območju, kjer se nahaja Slovenija.
Vodilna slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj pove: »Dejansko ima Slovenija to lego, kjer se še bolj izražajo podnebne spremembe. Kaj vse se spreminja? Temperature, seveda, se dvigajo v vseh letnih časih, še najbolj, seveda, poleti. Jeseni, bi rekla, je ogrevanje manj intenzivno. Imamo pa tudi spremembo glede količine padavin.«
Poleti je, ko še pojasnjuje Kajfež Bogatajeva, padavin manj, jeseni približno enako, pozimi mogoče malenkost več. »Tisto kar je najbolj neprijetno je, da visoke temperature poleti in pa pomanjkanje vode vodijo v sušo. Lani smo imeli tudi gozdne požare kot posledico takih situacij, pomanjkanje vode, recimo na Obali, pa, seveda, tudi vročinski valovi so za zdravje in za kmetijstvo precej neugodni. Ob tem pa ti ekstremni pojavi: vročinski valovi, vetrolomi, močni vetrovi. K sreči poplav zadnja leta ni bilo, ampak tudi to bo del te podnebne zgodbe. Tukaj je Slovenija najbolj ranljiva.«
Primorska je najbolj prizadeta na področju vodnega režima. »Tukaj se temu pomanjkanju padavin pridruži še močno izhlapevanje. Ker, ko je bolj toplo, je tudi izhlapevanje bolj intenzivno. To pa je posebej na Primorskem problematično. Če Obalo izpustimo, recimo kar Goriška: tukaj pa imamo še te vročinske valove in močno sonce, ki, recimo, tudi če namakamo v kmetijstvu, lahko dobimo ožige in pa slabo pridelavo.«
Glede poplav na Goriškem izpostavlja poplavljanje Vipave, na obali pa dvig morske gladine, saj se že sedaj morje dviga s tempom 5 mm na leto. Bosta letošnja pomlad in poletje drugačna od lanskih? »Bojim se, da smo z nogo že spet na kratkem. Cela Severna Italija je brez vode, tudi Sloveniji ne kaže dobro. Snežne zaloge nimamo. Tako da z dvigom temperatur bo prvi problem, ki ga bomo imeli spet sušnost. Spet na Obali, pa na Goriškem. Zelo majhna je verjetnost, da bi imeli normalno ali pa celo mokro poletje.«
Za je, kot še dodaja, pomembno, da se lotimo sprememb vsakodnevnih običajev ter poskušamo biti čim bolj okoljsko in podnebno osveščeni. Osnovni koraki zelenega prehoda so, kot pravi, varčno energetsko delovanje in snovna učinkovitost, ki lahko odpirajo možnosti tudi novim delovnim mestom, podjetjem in start up-om na področju reciklaže in učinkovite rabe.
