Kakšen zrak dihajo v kanalski občini, so danes na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili vodja projekta Griša Močnik in prva avtorica članka Kristina Glojek, oba z Univerze v Novi Gorici, o razlogih za študijo, za katero je večino sredstev prispevala Občina Kanal ob Soči, pa je spregovoril njen župan Miha Stegel.
Kot je uvodoma dejal Močnik, ima onesnažen zrak velik vpliv na zdravje ljudi, podatki kažejo, da na leto zaradi onesnaženega zraka po svetu umre do 8 milijonov ljudi po svetu, v Sloveniji pa okrog 700 do 1400. V raziskavi, ki je potekala od novembra 2020 do novembra 2021, o izsledkih smo poročali tudi že na našem radiu - je na novo izšla ugotovitev, da je oksidativni stres - gre za metodo, ki se uporablja pri ugotavljanju vpliva prašnih delcev na zdravje ljudi - po besedah Močnika v občini Kanal eden izmed najvišjih v Evropi.
Oksidativni potencial je okoljska meritev, razloži Močnik. „Zberemo vzorce delcev na filter, s filtra jih estrahiramo in izmerimo, kako ti delci oksidirajo testno spojino – recimo askorbinsko kislino, to je vitamin C. To je zdaj Evropska komisija prepoznala kot dodaten način meritve škodljivih delcev, je tudi v reviziji direktive o kakovosti zraka upoštevano kot parameter, ki ga je potrebno meriti."
Ko bo direktiva sprejeta v Evropskem parlamentu, bodo vse agencija za okolje v Evropski uniji morale meriti oksidativni potencial, še pojasni. Merili so prispevke različnih virov onesnaženja zraka h koncentracijam delcev pm10 in oksidativni potencial delcev pm10 ter nato z matematično metodopripisali tem virom oksidativni potencial. "Ugotovili smo tri stvari: prvič, da koncentracije delcev pm10 niso posebno visoke za alpsko dolino, hkrati pa smo ugotovili, da je raven oksidativnega potenciala zelo visoka, na tretjem ali četrtem mestu v Evropi, ker smo primerjali to z meritvami v Franciji, Španiji, Švici in ugotovili, da imajo pa nekateri viri zelo visok lasten oksidativni potencial."
Lasten oksidativni potencial je lastnost delcev, ki jih vir spušča v zrak, razloži Močnik: "In smo ugotovili, da so industrijski prispevki, v tem konkretnem primeru Cementarna, imajo zelo visok lasten oksidativni potencial. Prispevek Cementarne k delcem je majhen, prispevek Cementarne k oksidativnem potencialu je tudi manjši od recimo kurjenja lesa, ta lasten - skratka, koliko so ti delci škodljivi - pa je zelo visoka vrednost, in to je bilo presenetljivo in to je tudi zaskrbljujoče."
Oksidativni stres ali oksidativni potencial?
"Parameter, ki ga merimo, je oksidativen potencial. Oksidativen stres pa je posledica delcev, ki jo merimo z oksidativnim potencialom. Merimo jo s preprostim kemijskim testom in naredimo predpostavko, da so učinki delcev v našem telesu nekaj podobnega in da so primerljivi. Meritev oksidativnega potenciala je v resnici model za učinke delcev, ko jih vdihnemo."
Kanalski župan Miha Stegel je pojasnil, da je bil povod za začetek zgodbe povečanje sosežiga in same proizvodnje v anhovski Cementarni. Pričakujejo, da se bo število oziroma število delcev še povečalo, občinski svet se je medtem jasno izrekel proti povečanju sosežiga, je poudaril. "Imamo s to raziskavo jasen dokaz, da je vpliv Cementarne merljiv v okolju in da ima negativni učinek na kvaliteto zraka in okolja. Del te študije je bil predstavljen tudi občinskemu svetu, na podlagi katerega je sprejel sklep, da je proti povečanju proizvodnje cementarne."
V okolici cementarn skorajda ni znanstvenih študij, zato so se odločili za ta pristop: "V preteklosti smo večkrat poslušali zgodbice, da dihamo svež, gorski zrak, vendar ta raziskava to spodbija. Menimo, da je pomembno, da se vse skupaj rešuje z argumenti, vsaka raziskava pa odkriva dodatne poglede, na vpliv na okolje same cementarne. S tem je potrebno nadaljevati, več kot bomo vedeli o tej problematiki, lažje bo iskati konkretne rešitve in se tudi konkretno pogovarjati."
Na Alpacem Cement smo naslovili tudi vprašanja oziroma jih glede na povedano prosili za odziv, ki ga še pričakujemo.
