Združenje Po primorsko ob jubileju še bolj povezano opozarja na izzive živilske panoge

Predstavniki enajstih primorskih živilskih podjetij in zadrug, že deseto leto povezani v združenje Po primorsko, opozarjajo na nujo medsebojnega povezovanja, ohranjanja lastništva živilskih podjetij v domačih rokah, pa tudi na nujnost zavedanja odločevalcev o pomenu panoge. Razmere na trgu so vsako leto bolj zaostrene, police pa polne cenejših, a pogosto manj kakovostnih izdelkov, opozarjajo člani združenja Po primorsko.

Po desetih letih povezanosti so že vidni rezultati, poudarja Anka Lipušček Miklavič, nekdanja dolgoletna direktorica Mlekarne Planika in pobudnica srečanj združenja: „Enega največjih, ki bi ga izpostavila je to, da smo začeli sodelovati na vseh nivojih, predvsem to, da zdaj vsa ta leta že ne takoj od začetka, ampak potem, ko smo sprejeli neke neke cilje, sledili nekim ciljem, prodajamo drug drugega oziroma se prodajajo proizvodi vseh firm, vseh trgovinah, ki jih posamezno podjetje ima.“

Primorska živilska podjetja, združena v iniciativo Po Primorsko v regiji predstavljajo skoraj 50 odstotkov vrednosti agroživilstva, v slovenskem okviru pa slabih 10 odstotkov.

„Teh enajst družb, ki smo združene v združenju Po Primorsko, je kapitalsko trdnih, je tudi gospodarsko uspešnih, poslujejo pozitivno, z morda po nekih kriterijih malo premajhno donosnostjo, predvsem pa najbolj skrbi premajhna rast.“

Sektor jih prehiteva tako na ravni regije kot države, opozarja Stojan Hergouth, direktor družbe Kras, predvsem na ravni lokalno naravnanih poslovnih modelov, obenem pa je to cena zagotavljanja avtentičnosti. Kar pa stane in se pozna tudi na končnem produktu, ki na policah veletrgovcev težko konkurira z uvoženimi izdelki, ki so pogosto slabše kakovosti. V tej luči predvsem predstavniki zadrug stavijo na pomen lastne prodajne mreže. „Mi imamo kar dobre izkušnje z našo maloprodajno mrežo v Posočju, kljub temu, da imamo tudi tam konkurenco, imamo vse velike trgovce, diskonterje in tako naprej, ampak nekako ohranjamo ta naš tržni delež, ga v nekaterih primerih tudi krepimo in na podlagi tega, ker vidimo, da znamo biti dobri, smo se odločili, da gremo tudi v druge kraje,“ izkušnjo Zadruge Tolmin povzema Nikola Šavle iz Kmetijske zadruge Tolmin.

Današnjemu rednemu letnemu srečanju v Pomniku miru na Cerju, ki so ga ob jubileju poimenovali Po Primorsko je naše, so prisostvovali tudi župani številnih primorskih občin. Iz njihovih vrst je bilo med drugim slišati tudi konkretne pobude. Tolminski župan Alen Červ je v luči povečanja sredstev za oboroževanje predlagal apel državi, naj raje razmišlja, kako bi prehransko oskrbo vključila med ključne strateške panoge, kobariški župan Marko Matajurc pa je predlagal uvedbo benificirane delovne dobe za kmete.