Jutri bo Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor obravnaval Predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ki predvideva izenačitev mejnih vrednosti izpustov onesnaževal za sežigalnice in naprave za sosežig.
Trenutna ureditev v Sloveniji predpisuje različne mejne vrednosti. Za skupni prah imajo sežigalnice mejno vrednost pri 10, naprave za sosežig pa pri 30 mg/m3. Za dušikove okside je dosedanja mejna vrednost za sežigalnice 200, za sosežigalnice pa 500 mg/m3. Neskladja so tudi pri ogljikovem monoksidu.
''Prva razlika je ta, da prebivalci, ki so v okolici sosežigalnic, lahko dobijo bistveno višje vrednosti prahu, se pravi dušikovih oksidov, in lahko dobijo več ogljikovega monoksida. Poleg tega pa je sosežigalnicam tudi dovoljeno, da petkrat na dan po dve uri spustijo nekontrolirane visoke koncentracije katere koli snovi,'' je povedala Metoda Dodič Fikfak, zdravnica in članica Delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje, v kateri predlog sprememb in dopolnitev podpirajo.
Največja naprava za sosežig je umeščena na območje srednje Soške doline, kjer beležijo največje število poklicnih in okoljskih bolezni v Sloveniji. Med termično obdelavo odpadkov nastaja mešanica težkih kovin in drugih strupenih spojin, ki se iz zraka nalagajo v površinske in podzemne vode ter tla, od koder prehajajo v rastline, ki so prehrana za ljudi.
''Na ta način so prebivalci, ki živijo v okolici sosežigalnic, bistveno bolj ogroženi, predvsem opozarjamo na rakotvorne snovi in na možnost, da se rodi več otrok s t. i. prirojenimi poškodbami oz. malformacijami,'' dodaja Dodič Fikfak.
Na predlog o spremembah in dopolnitvah omenjenega zakona zdravniki pozivajo že od leta 2020.
So pa odgovor na to problematiko ponudili tudi v Salonitu Anhovo, kjer ''iščejo konstruktivno rešitev, ki bi bila skladna z evropskim pravom in Ustavo Republike Slovenije''. Kot poudarjajo, so predlagali, da se ''pri postavljanju strožjih pogojev za delovanje cementarne zgledujejo po Nemčiji, ki je uvedla najstrožje standarde na tem področju. Izenačitev pogojev delovanja med sežigalnicami in napravami za sosežig lahko onemogoči njihovo dejavnost,'' opozarjajo.
Kot so dodali za konec, če bo predlog zakona sprejet v tej obliki, bodo o (po njihovem mnenju) očitnem odklonu od evropske zakonodaje obvestili Evropsko komisijo in tam sprožili ustrezne postopke. Pripravljajo tudi argumentacijo za postopek zadržanja zakona pred ustavnim sodiščem.
