Šola, pritiski prijateljev, odnosi v družini, zgledi na socialnih omrežjh in na spletu. Vse to in še marsikaj lahko otroka pripelje do motenj v vedenju ali v duševnem zdravju. Zakaj tako, kako težave pepoznati, kako se z njimi spoprijeti, pa so primeri vprašanj, na katera je skušalo odgovoriti tudi 43 učencev iz 12 goriških osnovnih šol na včerajšnjem medobčinskem otroškem parlamentu v Novi Gorici, ki ga je pripravilo tamkajšnje društvo prijateljev mladine.
V zasedanje je otroke uvedla specializantka klinične psihologije v zdravstvenem domu Karin Kresojević Demšar. Preprosto je predstavila to zapleteno področje in med drugim opredelila, kaj duševno zdravje je:
“Mi nekako smatramo, da je duševno zdravje v bistu pozitiven odnos do sebe in do drugih. To pomeni, da mislimo dobro o sebi, o drugih in morda celo o svetu. To pomeni, da se uspemo uspešno soočati s stresom, da učikovito rešujemo težave, da imamo občutek neke moči, optimizma, da imamo pozitivno samopodobo.”
Ampak pozitivne naravnanosti pri človeku ni težko zamajati, sploh v obdobju odraščanju. In mladi parlamentarci so se tega lotili z več vidikov …
“Glavna tema je bila ozaveščanje oziroma kako prepoznamo, da smo v slabem duševnem zdravju, da potrebujemo pomoč,”
tako je začel naštevati predsedujoči skupščini Žiga Pušnar z novogoriške osnovne šole Frana Erjavca. Navedel je tudi, da so z vrstniki razpravljali denimo o tem, kako ravnati, če se prijatelj zaupa, da duševno ni najbojše, pa ne želi, da še kdo to izve. In še bi lahko naštevali, saj je tokratna tema otroškega parlamenta zelo široka. Zaključki včerajšnje razprave pa bodo podlaga za naslednja zasedanja, vse do tistega na državni ravni sredi aprila.
