Kras se hitro zarašča, z izginjanjem kmetijskih površin in travišč pa izginjajo tudi nekatere živalske vrste.
Z zaraščanjem Kras izgublja svojo identiteto, svojo mozaičnost, zato je to zelo kompleksno vprašanje, je ob robu posveta poudaril direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka: ''Mislim, da je to kompleksen problem, saj se dotika domov ljudi, ki prebivajo na Krasu in so požarno ogroženi. To je prostor, kjer so se lahko prej sprehajali, sedaj pa z golim grmovjem izgubljajo identiteto, Kras izgublja mozaičnost. To so tudi delovna mesta za kmete, Kras lahko potem ne bi bil niti več zanimiv za turizem. Nenazadnje je pa velik upad biodiverzitete.''
Območje Krasa je bilo leta 1960 le 20-odstotno poraščeno z gozdom, sedaj pa gozd na kraškem območju Nature 2000 zarašča kar 75 odstotkov. Kot gozdnata območja so označene tudi površine nekdanjih gmajn in travniških površin sredi gozda, ki jih zaradi zaščite ne morejo več obnavljati in obdelovati kot pašnike ali travnike, je na posvetu poudaril Borut Kokalj in Parka Škocjanske jame: ''Kras je v očeh ljudi še zmeraj neka mozaična traviščna pokrajina, ampak žal temu ni več tako. Vrste, ki so značilne za Kras in za katere se je Republika Slovenija zavezala varovati pred mednarodno javnostjo, so kritično ogrožene, kajti njihovi življenjski prostori se krčijo, gozd pa se širi.''
Potrebno je spremenili politiko rabe Krasa, še poudarja Kokalj: ''Če ne bomo spremenili politike rabe Krasa, začeli nazaj vzpostavljati kmetijsko krajino, razgozdovati Kras, ga ne bomo rešili. Zelo napačno sporočilo pošiljamo na Kras v zadnjem letu. Akcija pogozdimo Kras, drevo za Kras je naredila največ škode za naravovarstvo na Krasu. Slovenska javnost dejansko misli, da mora vzeti dopust in priti na Kras posaditi drevo, da ga bo rešila, resnica pa je popolnoma nasprotna. Kras lahko rešimo le s širjenjem kmetijske rabe in samo s širjenjem travišč. Samo v takšnem Krasu lahko človek preživi.''
Kras je na prelomni kritični točki, zato bi k njihovemu ohranjanju in zaščiti morale skupaj stopiti vse strokovne službe. K temu bodo lahko pripomogli tudi primeri dobrih praks iz Italije, ki je že vzpostavila nekaj primernih ukrepov za zaščito kraške krajine.
