Pred kratkim je bila v javnosti predstavljena zadnja knjiga Jožeta Šušmelja, nedavno preminulega diplomata nekdanjega novogoriškega župana in generalnega konzula v Trstu. Njegovo zadnje delo nosi naslov Sodelovanje dveh mest: Nova Gorica in Gorica, uredila sta jo Marko Klavora in Petra Kolenc v soizdajateljstvu Goriškega muzeja in ZRC SAZU, Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Raziskovalne postaje Nova Gorica.
„Jaz mislim, da si je Jože ves čas prizadeval za to, da bi razumel, kaj se je z Gorico, potem ko je po Pariški mirovni konferenci pripadla Italiji, kaj se je zgodilo s tem okoliškim prostorom, se pravi zaledjem, ki je izgubilo mesto,“
pojasnjuje Petra Kolenc in dodaja: „In potem skozi knjigo ves čas spremljamo dogajanje v odnosu in v potrebi, da se to mlado mesto takoj odpre mestu Gorica na italijanski strani.“
Šušmeljeva knjiga ponuja celovit pregled razvoja in izzivov, s katerimi se je soočala Nova Gorica v različnih obdobjih svoje zgodovine, njeno sporočilo pa tako Marko Klavora, poudarja pomen odprtosti meje in sodelovanja med obema Goricama: „Jožetov cilj v tej knjigi je bil pravzaprav dvosmeren, pokazati na nek način sodelovanje med tema dvema mestoma, ampak z izhodiščne točke tistega, kar se je dogajalo prej, se pravi obdobje med obema vojnama, druge svetovne vojne, skratka ti dve mesti, ko Gorica začne nastajati, sta pravzaprav v mrtvem teku, je ta dediščina preteklosti zelo močna.“
V tem smislu je knjiga izjemno pričevalna, ker kaže na kakšen način si na lokalnem in regionalnem nivoju brez pretiranega pogleda proti centrom, se pravi proti Rimu, Beogradu in Ljubljani, lokalno okolje želi sodelovanja, sklene Klavora.
