Vipavski Cirius vključuje in nudi strokovno podporo že 60 let, prisotna velika želja po novih prostorih

Vipavski Cirius letos praznuje dolgih in okroglih 60 let delovanja. Vse skupaj se je začelo 31. maja leta 1965, ves ta čas pa so zaposleni nudili strokovno vzgojno in izobraževalno podporo ter celostno obravnavo otrok in mladostnikov z več motnjami v razvoju z namenom njihovega čim bolj samostojnega življenja in vključevanja v družbo.

Katere programe nudijo danes? Mateja Kete Černe, pomočnica ravnatelja: ''Prilagojeni program za predšolske otroke do 6. leta starosti, potem imamo posebni program vzgoje in izobraževanja od 6. do 26. leta in še prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, tj. od 6. do 15. leta, 9 razredov osnovne šole s prilagojenim programom. Potem imamo še popoldanske vzgojne skupine za tistih 30 učencev, ki pri nas bivajo od nedelje zvečer do petka popoldan.''

Trenutno je v ustanovo vključenih več kot 160 učencev. Center se s pomočjo dolgoletnih izkušenj, visoko usposobljenih pedagoških in terapevtskih delavcev uspešno spopada s sodobnimi izzivi, a največji ostaja pomanjkanje ustrezne infrastrukture, je razkril ravnatelj Alojzij Adamič: ''Trenutno je naš najbolj pereč problem prostorska situacija. Res intenzivno delamo skupaj z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in iščemo rešitve. Moram reči, da smo kar na dobri poti, da pridemo do tako želenih novih prostorov, seveda nas čaka še veliko dela, ampak smelo in z zaupanjem zremo v prihodnost.''

Cirius veliko sodeluje z lokalno skupnostjo, kar otrokom in mladostnikom daje še večji občutek vključenosti. Vipavski župan Anton Lavrenčič: ''Cirius je duša, srce naše vipavske občine, naše Vipave. Vsi varovanci so tukaj zaželeni, združeni z okoljem in to bomo spodbujali tudi v prihodnje.''

Včeraj so dolgo prehojeno pot obeležili z veliko prireditvijo na vipavskem trgu. Ciriusov pomen prepoznava tudi predsednik vlade Robert Golob, ki mu je pripadla vloga slavnostnega govornika: ''Mislim, da kaj takšnega malo kje v Sloveniji doživiš, da en kraj, ki je rastel skupaj s takšno institucijo, kot je Cirius, jo tako lepo zaobjel v svoje srce, da se otroci in tudi starši tukaj vedno počutimo sprejete.''

In kaj znotraj ustanove najraje počnejo sami učenci? ''Risanje, barvanje.'' / ''Najraje poslušam glasbo.'' / ''Pomagam drugim, tudi poslušam glasbo in pomagam hišniku ter zaposlenim v Ciriusu.''

Cirius si bo še naprej prizadeval postati strokovni center z ustrezno usposobljenim kadrom različnih strok, ki preko tesnega sodelovanja in timskega pristopa skupaj prispevajo k optimalni pomoči in podpori otrok s posebnimi potrebami.