V novogoriški enoti Sindikata igralniških delavcev Slovenije nasprotujejo spremembam Zakona o igrah na srečo (ZIS), ki bo jutri pred poslanci v državnem zboru. Najbolj sporne točke so razširitev podeljevanja koncesij, umestitev napitnin in vstopnin v koncesijske dajatve ter ukinitev licenc. Tudi v Svetu delavcev so navedli, da je v določenih točkah predlog sprememb Zakona nesprejemljiv.
"Predlagane spremembe spravljajo zaposlene v močno podrejen položaj in tu smo si sindikati enotni tudi s Svetom delavcev. V sindikatu SIDS resno razmišljamo tudi o stavki“ je sporočil predsednik, Erik Krašna. Kot menijo, razširitev podeljevanja koncesij "na obstoječem trgu ne prinese ničesar dobrega razen to, da se dobiček porazdeli na več mest, največkrat pa v privatno last. Ob vsem tem pa se dodatno ogrozi poslovanje HITa, največje igralniške družbe v Sloveniji. Že tako se borimo s konkurenco iz Venecije in vsemi manjšimi igralnimi saloni okrog Nove Gorice, kaj šele, da bi se omogočilo in dopustilo prihod novega zunanjega ponudnika." V svetu delavcev Hita, ki ga vodi Stojan Prando, pa so razočarani nad načinom, kako se koncesije podeljujejo, saj ne upoštevajo zasičenosti ponudbe, kar povzroča odliv denarja iz državne igralnice, v privatne družbe. "Menimo, da bi pred podajanjem soglasja na mestnih svetih, morala biti narejena poglobljena študija trga igralniške dejavnosti v okolju, s strani Ministrstva za finance, Republike Slovenije, katera bi bila podlaga za odločanje, tako na lokalni, kakor na državni ravni."
Nesprejemljiva je po mnenju Sveta delavcev predlagana umestitev napitnine in vstopnin v koncesijsko dajatev. Ta bi kot dodajajo v SIDS-u, povzročila dodatno obdavčitev že tako konkretno davčno obremenjenih plač zaposlenih. „Predvidevamo nekje 15-odstoten padec plač, kar bi vplivalo tudi na prispevke v pokojninsko blagajno oz. bo dodaten strošek podjetja namesto, da bi vlagalo v razvoj.
Prav tako nasprotujejo ukinitvi licenc, po njihovem mnenju ta resda lahko prinese večjo fleksibilnost, vendar jo je mogoče vzpostaviti tudi znotraj podjetja samega z že obstoječim kadrom, primerno stimulacijo in ustreznimi delovnimi pogoji. "Ukinitev licenc avtomatsko omogoči delo tujim delavcem, ki delajo pod popolnoma drugačnimi pogoji in z omejenimi pravicami, delo jim je omogočeno le priložnostno ob določenih prireditvah, po vsej verjetnosti prihajajo še iz vseh ostalih držav in ne Slovenije, tako da kapital še dodatno odteka iz države, namesto da bi ostal tu in skrbel za razvoj in razcvet tako mladih družin kot okolja samega," še poudarjajo v SIDS-u. „Praznih obljub, da temu ne bo tako, smo slišali že ogromno, a že trenutna praksa znotraj podjetja je, da se skušajo čim bolj posluževati tega in padec licenc bo avtomatsko povzročil dodaten presežek delavcev na HITu, odpuščanja zaposlenih in omejeno celotno prihodnje zaposlovanje za polni in nedoločen čas. Igralniški delavci točno vemo kako izgleda »sužnjelastniško« delo v privatnih kazinojih v tujini brez urejenih regulatorjev minimalnih standardov (nevzdržni delovni pogoji, večurno delo brez pavz, tudi 12 ur in več na dan, čas samo za spanje in ponovni začetek dela, nereguliran vstop gostov tudi kriminalcev in vse pravice delavcev na minimumu). Navidezno res dobro plačilo, a vse iz črnega fonda in neobdavčeno.“
Novela zakona posega tudi v ureditev lastniške sestave gospodarskih družb, ki imajo koncesijo, država se umika iz
večinskega lastništva in pristaja na lastništvo najmanj 25 odstotkov +1 delnica. Po mnenju Sveta delavcev, je očitno želja, da se največji koncesionar prirejanja posebnih iger na srečo, proda tujcu. "Zaposleni smo presenečeni nad namero, da se največjega koncesionarja v prirejanju posebnih iger na srečo v Republiki Sloveniji, proda. Kritični smo do obstoječih lastnikov kapitala (SDH, KAD in občine), ki niso participirali kot pravi lastniki, ko se je družba HIT d.d. znašla v težavah. Leta 2010 je bila družba zadolžena 116 milijonov evrov, danes beležimo znosno zadolženost v višini 29 milijonov evrov. Vsa ta turbolentna obdobja smo v največji meri plačali zaposleni, zatorej nam ni vseeno, kaj bo z družbo. Zaposleni ne nasprotujemo strateškemu partnerju, vendar samo pod pogojem, da ne dodatno zareže v socialne pravice zaposlenih."
V SIDS pa ob tem poudarjajo, da sta regulacija in državno lastništvo nujno potrebna, ob tem da je Hit preveč obremenjen s strani koncesijskih dajatev kot tudi davkov.
Razprava o zakonu je med poslanci tekla v petek, poglavitni cilj novele je po besedah finančnega ministra, pravni okvir prirejanja iger na srečo poenotiti s pravom Evropske unije in ga nadgraditi, da bo zagotavljal, da se bodo igre na srečo prirejale v urejenem okolju. Tako naj bi se med drugim koncesije za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in za prirejanje posebnih iger na srečo dodeljevale na podlagi javnega razpisa najmanj trikrat letno. Medtem ko sedaj stopnja koncesijske dajatve v zakonu ni določena, bi novela določila najnižjo stopnjo za klasične igre in posebne igre v igralnicah v višini pet odstotkov, za posebne igre v igralnih salonih pa v višini 20 odstotkov od osnove. Prav tako bo lahko klasične igre na srečo namesto dosedanjih dveh prirejalo največ pet prirediteljev
