"V Italiji je šakal zaščiten in tudi če jih pri nas polovimo, pride vedno znova k nam." Posledica: popolnoma zdesetkana srnjad na Primorskem

Na območju Slovenije smo priča intenzivni širitvi evrazijskega šakala, ki se je na naših tleh začel pojavljati od leta 1980 dalje. Lovci v zadnjih letih na ta račun opažajo bistveno zmanjšanje števila srnjadi, problematika je še posebej pereča na Primorskem, poudarja Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije.

„Lovske družine na Primorskem ostajajo praktično brez srnjadi, tam, kjer so pred nekaj leti, recimo na italijanski strani meje okrog Doberdoba so pred nekaj leti lovili tudi do sedemsto osebkov srnjadi in se to na populaciji ni poznalo, v zgolj desetih letih so prišli do tega, da so uspeli uloviti samo osemdeset osebkov, in to z veliko težavo. Pri tem pa izpolnjujejo plane, ki so jih dolžni izpolnjevati.“

Situacija na slovenski strani je podobna, dodaja Kovšca: „Na naši strani je situacija podobna, nekatere lovske družine so iz več kot sto osebkov prišle na pet, šest in če planov lovska družina ne izpolni, potem ji grozijo koncesijske kazni.“

Lovska družina, ki pa ne izpolnjuje plana, v primeru prometne nesreče, v kateri je udeležena divjad in ni znaka divjad na cesti, v celoti plača odškodnino vozniku vozila. Ena izmed lovskih družin je pred leti zato že bankrotirala.

Šakal spada med delno zaščitene vrste, v Evropski uniji z njim ravnajo različno: „V Sloveniji je uvrščen med lovno divjad zaradi velike številčnosti, v sosednji Republiki Italiji je pa absolutno zaščiten in šakala ne smejo loviti, kakršnekoli ukrepe, mi že sprejemamo ob meji z Republiko Italijo in kolikor koli šakalov mi pri nas polovimo, vedno novi pridejo z one strani na našo in seveda se dogaja repopulacija in zaradi tega smo imeli tudi sestanek z našimi kolegi čez mejo in jih poskušali spodbuditi k temu, da vplivajo na politične odločevalce, da se šakala začne loviti tudi v Italiji.“

Kako torej ukrepati pri nas? "Največ, kar lahko naredimo, je to, da osveščamo javnost, najprej, da sporočajo srečanja s šakalom, potem, da jih ne hranijo in da ne hranijo živali, ki so hrana šakalov, s tem bomo naredili pravzaprav največ, na nas lovcih je pa, da najdemo prave načine, kako šakala učinkovito loviti.“

Kovšca nadalje opozarja tudi, da ščitenje interesov posamezne vrste, kar tudi v Sloveniji počnejo določene skupine, zamegljuje pogled na to, kako posamezne živali zelo vplivajo na kompleksnost življenja v naravnih habitatih. Z zaščito ene vrste pa lahko celo povzročimo izginjanje druge. Zato, dodaja, je pravi pristop v strokovnem prepoznavanju sobivanja različnih vrst.