V Goriških Brdih padli še zadnji grozdi: "Rebul'ca se je dobro odrezala"

V enem izmed najvišje ležečih rodnih vinogradov v Goriških Brdih, v Krasnem, ki se je danes kopalo v soncu in še posebej upravičilo svoje ime, so danes padli še zadnji grozdi letošnje 'vandime'. Ta je na veliko zadovoljstvo vseh, ki celo leto vlagajo trud v pridelek, normalna, vinogradniške družine Kleti Brda so pridelale slabih 6400 ton grozdja. Zlasti višje cenovna vina na tujih trgih tudi dobro uspevajo, carinam navkljub.

Čeprav je grozdje v vinogradu družine Gabrijelčič v Krasnem še posebej na udaru okoliških sladkosnednih živali, je rebula, tudi zaradi pomoči električnega pastirja, dobro obrodila, pove lastnica Barbara Gabrijelčič. „Letos, čeprav je bilo ogromno dežja, se je naša rebulca dobro odrezala. Malo gnije, smo malo prečistili, a to je v redu, količinsko smo zmeraj tam, ker, če je kaj preveč, tudi poberemo dol.

Posebnost tega vinograda tudi njegova visoka lega - kaj to pomeni za pridelek?

„Je visoka lega, a je sončna in ne povzroča težav.“

Najhujše vremenske ujme so letos Brda obšle, po lanskem skromnem pridelku, so tako s količino kot kvaliteto zadovoljni, pravi glavni enolog Kleti Brda Darinko Ribolica. „Letošnja trgatev je bila po dveh skromnih trgatvah, 2023 in 2024, normalna. Pomeni 6400 ton, začeli smo 18. avgusta, končali 22. septembra. Zelo 'skompaktirana', tudi tistih štiri, pet dni deževnih, ki je bilo vmes, nas ni kaj preveč zmotilo. Zelo dobro sprogramirana, nekoliko nižje sladkorne stopnje, posledično nekoliko nižji alkohol, vendar je to v trendu povpraševanja, kar je super.“

V briški zadružni Kleti opažajo, da se jim krivulja rasti na tujih trgih vse od covida dviguje, na izvoz v ZDA tako letos še ne vplivajo nove carine, ocenjuje direktor Silvan Peršolja. „Letos, čim je prišla v debato Amerika, so bile takoj carine. Uvedle so se proti koncu leta, ne veljajo za blago, ki je na vodi, tako da bo letošnji vpliv nižji. V višjem cenovnem razredu, govorimo o vinih, ki so dvajset do trideset štirideset evrov na polici, v Ameriki se manj poznata tista dva dolarja. Če se bo pa to stopnjevalo, bomo pa seveda v zaostanku z ameriškimi pridelovalci. Ključno je tudi to, da se ne ponovi situacija, da bo kaka dežela imela drugačne carine.“

Ob tem poudarja, da se v Sloveniji vinarji premalo povezujejo, saj v tujini predstavljajo širši teritorij, doma pa so pogledi še velikokrat preveč ozki. „Tudi vsi poskusi, ki smo jih imeli s povezovanjem slovenskih kleti, so bili izključno v tem duhu, ne pa da bi kdo koga prevzel. Kadar si pri nekem distributerju v Ameriki, v Aziji, bilo kje, ko kažeš, kje je Slovenija, imaš precejšnje težave. Večina naših etiket morajo še vedno nositi oznako na zemljevidu, da smo dobrih sto kilometrov od Benetk. Glavno marketinško orodje pa je še vedno, da pripeljemo te distributerje v Slovenijo in vsi brez izjeme občudujejo deželo.“

In se tudi nato vračajo nato kot turisti, še zaključuje Peršolja.