V Goriških Brdih o hitrih klimatskih spremembah, ki bodo zahtevale namakanje vinogradov

V Vili Vipolže se je danes sklenil čezmejni projekt Interreg Italija–Slovenija IRRIGAVIT, ki je v ospredje postavil trajnostno upravljanje vodnih virov in tal v vinogradništvu, kot odziv na vse bolj izrazite podnebne spremembe ter povečano ranljivost regije.

Da upravljanje vode ni več izbirna agronomska tehnika, ampak ključna strategija preživetja za vinogradništvo in lokalne skupnosti, se je pokazalo prav nedavno, ko je celotno čezmejno vinogradniško območje prizadela ujma. V dobrih dve leti trajajočem projektu so raziskovali, kolikšno namakanje bo v prihodnosti potrebno, da bodo pridelovalci iz svojih vinogradov prinesli količinsko in kvalitativno ustrezen pridelek, je pojasnil Klemen Lisjak iz Kmetijskega inštituta Slovenije. „V okviru projekta smo preučevali različne režime, tehnike namakanja in koliko vode je potrebno, da vzdržujemo trto v nekem zmernem sušnem stresu, ki se je pokazal, da da najboljše rezultate.“

Na tem področju kmetijstva so naši zahodni sosedje daleč pred slovenskimi vinogradniki. „V Furlaniji je okrog 50 odstotkov vinogradov pod namakanjem, ravno tako v Španiji - pred tridesetimi leti je bilo samo 10 odstotkov, imajo sedaj 50 odstotkov že pod namakalnim sistemom. Te spremembe so tako hitre, da so verjetno vse presenetile, zato bo treba tudi tukaj akcijsko ukrepanje na terenu, da pridemo do nekih rezervoarjev vode oziroma namakalnih sistemov in to predvsem na tistih terenih, ki so absolutne lege, ki dajejo najboljši rezultat, ampak so najbolj na udaru.“

Prav zaradi vseh rezultatov raziskave bo morali hitro ukrepati tudi kmetijsko ministrstvo. Nika Gregorič iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

Zato bo ministrstvo namenjalo del evropskih sredstev tudi za gradnjo namakalnih sistemov, ki bodo potrebni za uspešno kmetijsko pridelavo.