Univerza v Novi Gorici sodelovala pri odkritju, da se onesnaženost s puščavskim peskom v Evropi veča

Center za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici je v okviru širše mednarodne raziskovalne skupine objavil izsledke študije, ki kažejo, da je nad južno Evropo vse več saharskega peska. Povečanje ni posledica pogostejših dogodkov, ko vetrovi prinašajo puščavski pesek proti severu, temveč višjih koncentracij peska med tovrstnimi pojavi.

To lahko škodljivo vpliva na zdravje prebivalcev, pojasnjuje vodja Centra za raziskave atmosfere Griša Močnik.

„Če pogledamo otroka z astmo, lahko tudi saharski pesek poslabša njegovo zdravstveno stanje. Če vdihavaš saharski pesek, ki je sicer naravni pojav, lahko doživiš astmatični napad. V članku smo pokazali, da podnebne spremembe, ki smo jih povzročili ljudje, vplivajo tudi na naravne procese. Zaradi podnebnih sprememb se spreminja atmosferska cirkulacija oziroma, poenostavljeno povedano, vreme. Zato ti dogodki niso pogostejši, so pa precej intenzivnejši.“

To po njegovih besedah pomeni, da podnebne spremembe, ki jih povzročamo ljudje, vplivajo tudi na naravne pojave. Mineralni puščavski pesek je pomembna sestavina delcev v zraku, zlasti delcev, manjših od 10 mikrometrov (PM10), in lahko škoduje zdravju, saj je povezan s povečanim tveganjem za astmatične napade ter višjo smrtnostjo. Največja povečanja koncentracij so zaznali v južni Evropi in na območju Sredozemlja.

„Ko smo primerjali podatke v desetletnem obdobju, smo ugotovili, da sta Italija in območje Jadrana del južne Evrope, kjer so povečanja največja. V Sloveniji je najbolj prizadet zahodni del države.“

Mednarodna raziskovalna skupina je zbrala približno 18.500 dnevnih meritev kovin, povezanih s puščavskim peskom, na 103 podeželskih in mestnih lokacijah po Evropi. Na podlagi teh podatkov so razvili model strojnega učenja za napovedovanje dnevnih koncentracij puščavskega peska v delcih PM10 med letoma 2012 in 2021. V študiji ugotavljajo, da bi lahko onesnaženje s puščavskim prahom postalo vse večji izziv za javno zdravje in doseganje ciljev na področju kakovosti zraka.