Univerza v Novi Gorici je s Centrom za raziskave vina in Fakulteto za vinogradništvo in vinarstvo vodilni partner v projektu, v katerem sodelujejo še raziskovalne in akademske ustanove iz štirih držav: poleg Slovenije še Norveška, Hrvaška in Severna Makedonija. Gre za projekt z naslovom Odkrivanje podeželske dediščine: avtohtona pridelava fermentiranih pijač za lokalno kulturno in okoljsko trajnost, financiran pa je s strani Islandije, Lihtenštajna in Norveške.
Projekt se je razvil pred osmimi leti na osnovi sodelovanja med nekaterimi od devetih partnerjev, ki sedaj sestavljajo konzorcij, sodelovanje pa je bilo namenjeno izboljšanju tradicionalnih jabolčnih vin (ciderja) norveške regije Hardanger, Center za raziskave vina pa je obenem takrat začel s pridobivanjem sredstev za raziskovalne študije s področja tipičnosti vin ter trajnostnega, pametnega vinogradništva na nacionalnem in mednarodnem nivoju.
UNG in center za raziskave vina je hvaležna za sodelovanje v tem projektu, pravi rektor Boštjan Golob, saj so pridobili pomembne ekspertize na področju kemijskih in senzoričnih lastnosti vin in ciderja.
„Razvili smo tudi nove metode analitske kemijske metode na tem področju in zaradi teh pridobljenih znanj je Center za raziskave vina zaželen partner tudi na bodočih mednarodnih projektih na tem in na drugih področjih.“
V okviru projekta so pridobili tudi nekaj nove opreme in nova partnerstva s tujimi strokovnjaki, s katermi si izmenjujejo znanje – pri nas na področju vinarstva, pri njih na področju ciderja, dodaja Golob. Dodatna znanja pa pridobivajo tudi študentje te smeri. Pomemben rezultat projekta je tudi spletna stran one cider.net, ki pomeni stičišče znanj s tega področja.
V projekt je vključen širši nabor partnerjev, tudi proizvajalci in lokalne skupnosti. S projektom so dorekli bazo, na kateri sedaj lahko gradijo, poudarja Lorena Butinar iz Univerze v Novi Gorici:
„Imamo opremo, imamo tudi kader, ki lahko dela naprej analize, ampak tudi karakterizacija tipičnosti vin se sedaj ne bo ustavila pri zelenu in pineli. V bistvu je ta študija odprla nova vprašanja, tako da bomo definitivno poskušali dobiti nove projekte.“
Pred kratkim pa so začeli tudi z aplikativnim projektom, v okviru katerega preučujejo tipičnost modre frankinje. Projekt je torej omogočil bazo za nove projekte, dodaja Butinar.
Projekt se je začel izvajati leta 2020, zaključuje pa se januarja prihodnje leto.
