Tvegano igro otroci potrebujejo - kako jo uvajajo na Goriškem?

Prenovljen kurikulum za vrtčevske otroke uvaja termin Tvegana igra, ki je v javnosti naletel na mešane odziv. V vrtcih uvedbo pozdravljajo, a obenem opozarjajo, da jim roke vežejo smernice NIJZ in včasih tudi starši.

Kako na uvedbo tvegane igre gledajo v vrtcih v regiji? Dopolnitev kurikuluma je bila potrebna, saj je bil predhodni dokument iz leta 1999, meni ravnateljica Vrtca Ajdovščina Alenka Močnik. „Precej je ljudi zmotil, predvsem nestrokovno javnost, ta termin Tvegane igre, vsi ga nekje razumejo, kot da bomo zdaj otokom ponujali neka nevarna, da bo tudi sama igra v vrtcih sporna ali nekontrolirana. Ne gre za to, gre za to, da otroka spremljaš in, ko vidiš, na kakšni stopnji razvoja je, ga spodbujaš, da si upa še več, da poskuša, ne samo na področju gibanja, lahko je to v miselnih procesih, socialno-čustvenih odnosih, tako da, tveganje pomeni tudi nek napredek in razvoj.“

Razvoj in učenje v predšolskem obdobju potekata hitro na različnih področjih, prihaja sicer tudi do velike medosebne razlike med enako starimi otroki. Obdobje med prvim in šestim letom starosti pa obenem predstavlja občutljivo obdobje za različna področja razvoja, kar pomeni, da so otroci še posebej dovzetni za učenje. V Vrtcu Nova Gorica pozdravljajo uvedbo Tvegane igre, z njo bodo pričeli postopoma in previdno, je povedala ravnateljica Gabrijela Kodre. „Mislim, da to otroci potrebujejo, saj se nenazadnje tam otroci dokazujejo, pokažejo, do kje lahko gredo, pridobijo zaupanje, gradijo na svoji samopodobi, pridobivajo bogate izkušnje. Tu nas ustavljajo pričakovanja staršev, nenazadnje se srečujejo z različnimi starši, nekateri že malo poškodbo, kot otrok na igrišču pade, sprejmejo razumljivo, nekateri pa ne.“

Tvegano igro pa po njeni oceni ovirajo tudi smernice NIJZ, Poškodbe otrok v vrtcu in zagotavljanje varnosti, v katerih so številni predpisi, ki jih mora vrtec zadovoljiti, da lahko ponudi neko ne-tvegano igro. Uvedba tvegane igre prinaša številne pozitivne učinke za najmlajše, je jasna tudi kineziologinja novogoriškega Centra za krepitev zdravja Teja Ferfolja. „Tudi otroštvo ni več tako, kot smo ga poznali pred leti, otroci niso več toliko v naravi, kar je povezano s prostim časom staršev. Je pa otrokova potreba po gibanju skozi igro zelo velika, recimo odrasli potrebujejo približno slabo uro na dan, medtem ko otrok vsaj tri ure neke telesne aktivnosti. In v kolikor skozi igro in telesno aktivnost ne izraža svojega učenja in izkušenj, pride tudi do precej frustracij.“

V zadnjem obdobju se zato morda velikokrat pojavi tudi oznaka hiperaktivnosti, še meni. In kako lahko starši uvajajo tvegano igro? Otroka predvsem spodbujamo, da sam poišče rešitve, priporoča, saj tvegana igra prinaša življenjske izkušnje, in krepi samozavest in samopodobo.

Podrobneje smo o tem govorili v sredini oddaji.