Tudi v šesto ni šlo. Se o kromberški poslovno-ekonomski coni širijo neresnice?

Mestna občina Nova Gorica tudi s šestim razpisom ni uspela privabiti kupcev za še preostale štiri parcele od skupno osmih v Ekonomsko-poslovni coni Kromberk. Kje se zatika pri zaključku projekta prve prave ekonomsko poslovne cone na območju mestne občine Nova Gorica?

Po vrsto letih zatišja, zadnja poslovna cona je bila odprta leta 2004 v Solkanu, je mestna občina Nova Gorica že leta 2018 za dva milijona evrov kupila zemljišče med centrom Merkur in nekdanjim MIP-om, za vzpostavitev potrebne gospodarske infrastrukture pa nato pridobila okrog tri milijone evrov evropskih sredstev. Prodaja prvih treh, oziroma štirih je še nekako stekla, sedaj pa se, kljub nekaterim izboljšavam projekta, podjetniki za nakup ne odločijo. Niti Pošta Slovenije, s katero so bili v zadnjem obdobju v razgovorih. Podžupan Marko Tribušon: „Povpraševanja imamo veliko, dejstvo je, da potem se ne prijavijo potencialni kupci, s Pošto Slovenije smo še vedno v dogovorih, je bilo pa z njihove strani nekako nakazano, da iščejo investitorje, ki bi za njih zgradil objekte po njihovih projektih in načrtih in bi oni potem to vzeli v najem.“

Kot smo poročali, so zaradi pogojev pri črpanju evropskih sredstev na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj dosegli podaljšanje roka, do katerega bi morala biti Poslovno ekonomska cona pozidana v obsegu 60 odstotkov. Rok za doseganje tega kazalnika, torej za zaključek gradnje poslovnih objektov, je po novem leta 2028. „Dejansko se je tega območja prijela neka čudna 'fama', če tako rečem, in se širijo tudi določene neresnice o dejanskem stanju na tem terenu. Po zadnjih informacijah, ki jih imamo, dve podjetji sta tik pred izdajo gradbenega dovoljenja in po prvih preizkusnih vrtinah, ki so jih opravili, je stanje tam bistveno boljše, kot se v javnosti predstavlja.“

Ponovni, že sedmi razpis, se obeta v kratkem. Tribušon dodaja, da tudi intenzivno iščejo potencialne kupce po celi Sloveniji in ob tem urejajo določene izboljšave v sami coni, tako se bosta na stroške občine zgradila dva nasipa in izgradnja priključkov do samega roba parcel. Same cene parcel, 67 evrov na kvadratni meter, so po njegovi oceni ugodne, sploh v luči, da znaša subvencioniranje komunalnega prispevka v višini 50 odstotkov.