Tudi v šempetrski bolnišnici poteka kampanja ozaveščanja glede desiminiranega plazmocitoma

Desiminirani plazmocitom je oblika krvnega raka, ki v razvitem svetu velja za redko bolezen, saj prizadene 5 do 10 ljudi na 100.000 prebivalcev. Da bi bila javnost o tej bolezni bolje osveščena, kar je ključnega pomena za hitro diagnosticiranje, so slovenska združenja bolnikov s krvnimi boleznimi zagnala kampanjo po slovenskih bolnišnicah. Kampanja je te dni prišla tudi v šempetrsko bolnišnico, v avli glavne stavbe bo nekaj časa na voljo interaktivni prikazovalnik z glavnimi informacijami o tej bolezni.

Desiminirani plazmocitom je neozdravljiva bolezen, pojasnjuje specialistka hematologije v šempetrski bolnišnici, Nataša Fikfak, za katero, kot omenjeno, zboli med 5 do10 pacientov na 100.000 prebivalcev. Koliko pacientov povprečno obravnavajo v šempetrski bolnišnici? „Trenutno, govorim podatke od lanskega leta 2024, smo imeli 12 novo odkritih bolnikov, kar je nad povprečjem za razviti svet, vseh skupaj pa 87 bolnikov, ki se redno kontrolirajo v ambulanti.“

Tako visoko število novo odkritih bolnikov v lanskem letu pripisuje dejstvu, da se na hematološkem oddelku šempetrske bolnišnice ne zdravijo le pacienti iz regije, temveč širše, zato gre za bazen, ki presega referenčno število 100.000 prebivalcev.

Za bolezen je značilen skupek znakov, ki zajema povečano količino kalcija v krvi, bolezni kosti, slabokrvnost in poslabšanje ledvičnega delovanja. Desiminirani plazmocitom je neozdravljiva oblika krvnega raka, ki pa na račun nenehnega razvoja zdravil in načinov zdravljenja postaja bolezen z vedno daljšo dobo preživetja. 82-letna bolnica Klara Štrancar iz Ajdovščine je za desiminiranim plazmocitomom zbolela pred sedmimi leti. Ko so po začetnih zapletih z diagnosticiranjem le odkrili pravi vzrok njenih težav in je zdravljenje steklo v pravi smeri, se je njeno stanje izboljšalo. „Jaz sem mislila, da ne bi mogla prestati, a sedaj vidim vsa ta pomagala, vsa okolica, ki je zelo pozitivna, jaz še vedno delam tisto, kar sem delala prej.“

Poleg zdravstvenega sistema in osebja, so bolniku v veliko pomoč pri soočanju z diagnozo, med zdravljenjem in po njem tudi podporna društva. Eno med njimi je tudi Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, izvršna direktorica Kristina Modic: „Združenje bolnikov z limfomom in levkemijo izvaja program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki. Bolniki vstopijo v program ali med boleznijo ali po zaključku bolezni. Ko zaključijo obravnavo v bolnišnici, pa potem vstopijo v program. Ta jim pomaga obvladovati neželene učinke zdravljenja, tudi preprečuje te neželene učinke zdravljenja, hkrati pa vpliva na kakovost življenja bolnikov.“

V program celostne rehabilitacije vstopi približno 60 novih bolnikov letno.